ameriške volitve
Sreda, 6. 11. 2024, 16.03
51 minut
Ameriške volitve
Donaldu Trumpu uspelo to, kar se je pred tem v ZDA zgodilo le enkrat #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,46
Republikanec Donald Trump se vrača v Belo hišo. Na predsedniških volitvah je osvojil 277 elektorskih glasov in tako porazil protikandidatko Kamalo Harris, ki je dobila 224 elektorskih glasov. Še preden so ameriški mediji potrdili rezultate, je Trump že razglasil svojo zmago. Ključne glasove je zbral v tako imenovanih nihajočih državah, kjer se je tehtnica na njegovo stran prevesila v več kot polovici izmed sedmih zveznih držav. Donald Trump bo postal drugi predsednik v zgodovini ZDA, ki je osvojil dva predsedniška mandata, a ne zaporedoma. To je doslej uspelo le demokratu Groverju Clevelandu v 19. stoletju. Poraženka Kamala Harris volivcev še ni nagovorila. Po poročanju NBS News bo to storila popoldne po lokalnem času, prav tako pa bo poklicala tudi Trumpa in priznala poraz.
17.16 Trumpa večina vidi kot trdnega voditelja
16.40 Kazenski postopki zoper Trumpa bodo ustavljeni
16.14 Državni sekretar Volk: Imamo obljubo, da se Golob in Trump ob prvi priložnosti srečata v živo
15.55 Fajon v čestitki Trumpu izpostavila nadaljnje sodelovanje
15.50 Prepričljiva zmaga Donalda Trumpa
17.16 Trumpa večina vidi kot trdnega voditelja
Vzporedne ankete torkovih ameriških volitev ugotavljajo, da je bilo najbolj pomembno vprašanje za večino volivcev skrb za demokracijo, pred gospodarstvom, priseljevanjem in pravico do splava. Republikanec Trump pa naj bi vseeno zmagal, ker ga večina vidi kot trdnega voditelja, poroča televizija CBS.
Volivci so iskali voditelja in nekoga, ki bi lahko prinesel potrebne spremembe, za te spremembe pa so se ozrli na nekdanjega predsednika Trumpa, poroča ameriška televizija. Izvolili so ga volivci, ki so bili nezadovoljni s stanjem v državi, gospodarstvom, predvsem pa višanjem cen.
Demokratska kandidatka Harris se je nekoliko slabše odrezala pri ključnih delih demokratske koalicije kot Joe Biden leta 2020, medtem ko je Trump majhen, a zadosten del te koalicije pridobil na svojo stran, podporo svoje baze pa nekoliko povečal.
16.40 Kazenski postopki zoper Trumpa bodo ustavljeni
Po vnovični izvolitvi bo Trump odslej lastna porota in sodnik pred kazenskimi posledicami za svoja dejanja, ocenjuje medij Politico glede kazenskih pregonov, s katerimi se sooča bivši in prihodnji predsednik ZDA. Trump je tudi prvi predsednik ZDA v zgodovini, ki je bil pravnomočno obsojen za kazniva dejanja.
Po prisegi 20. januarja bo v skladu s svojimi napovedmi Trump nemudoma odpustil posebnega tožilca Jacka Smitha, ki ga kazensko preganja zaradi spodnašanja izida volitev leta 2020 na zveznem sodišču v Washingtonu in odtujitve zaupnih dokumentov iz Bele hiše na zveznem sodišču na Floridi.
Floridska zvezna sodnica Aileen Cannon je sicer obtožnico proti Trumpu že zavrgla, in sicer takoj po julijskem poskusu atentata nanj v Pensilvaniji. Smith se je pritožil na zvezno prizivno sodišče v Atlanti, vendar mu bo zmanjkalo časa.
Trump bo namreč na položaj pravosodnega ministra imenoval osebo, ki bo po pričakovanjih zavrgla obe zvezni obtožnici. Demokrati so glede na volilne izide izgubili večino v senatu in imenovanja Trumpovih ministrov ne bodo mogli preprečiti.
Zaradi imunitete bo imel mir vsaj štiri leta
Predsedniških pooblastil za razveljavitev kazenskega primera v New Yorku zaradi ponarejanja poslovnih dokumentov in v Georgii zaradi spodnašanja izida volitev 2020 Trump ne bo imel, vendar pa bo zaradi imunitete, ki jo je potrdilo vrhovno sodišče ZDA, imel mir pred tem vsaj štiri leta, dokler bo na položaju predsednika.
Vrhovno sodišče ZDA je Trumpu zagotovilo še imuniteto za vsa dejanja na položaju, ki spadajo v okvir uradnih predsedniških ukrepov. Glede na pravne precedense ga, dokler bo na položaju, ne bo mogoče niti civilno tožiti.
Edini primer, ki ima majhno upanje na razplet, je newyorški, ker predsednik nima nobenih pooblastil nad državnimi sodišči.
Trumpa je porota maja spoznala za krivega v 34 točkah obtožnice zaradi ponarejanja poslovnih dokumentov v zvezi s plačilom pornografski igralki Stormy Daniels za molk o spolnem odnosu.
Državni sodnik Juan Merchan je izrek kazni napovedal za 26. november, vendar bo morala izvršitev kazni tudi v tem primeru počakati na konec Trumpovega mandata.
16.14 Državni sekretar Volk: Imamo obljubo, da se Golob in Trump ob prvi priložnosti srečata v živo
Državni sekretar v kabinetu premierja Vojko Volk je v izjavi novinarjem spomnil, da so oktobra, ko je bil Golob na obisku v Beli hiši pri predsedniku Joeju Bidnu, zaprosili za srečanje s Trumpom in demokratsko kandidatko Kamalo Harris.
"Dobili smo termin za srečanje s Trumpom, ampak časovno ni bilo izvedljivo, imamo pa obljubo, da se ob prvi priložnosti srečata v živo," je dejal.
Po Volkovi oceni bo zaradi Trumpove zmage za Slovenijo sicer manj sprememb kot za Evropo, a vendarle vplivi, zlasti gospodarski, bodo, saj so dobavne verige globalne, v Evropi pa je najpomembnejši ameriški trgovinski partner Nemčija, s katero je tesno povezano tudi slovensko gospodarstvo.
Poznamo Trumpove poteze iz prvega mandata in vemo, da ne mara položaja, v katerem ima Amerika primanjkljaj v blagovni menjavi, je dodal.
Tudi glede Ukrajine bo verjetno breme za EU pod Trumpom še večje kot zdaj, razen če bi s skupnimi močmi s Trumpom dosegli premirje in bi za tiste dele ukrajinskega ozemlje, ki bi ostali pod Rusijo, dosegli, da se o njih pogaja po diplomatski poti namesto z orožjem, je dejal.
Ob Golobovem obisku pri Bidnu je bilo govora tudi o slovenskem sodelovanju v t. i. jordanski pobudi, da bi v zameno za Hamasovo izpustitev izraelskih talcev dosegli premirje v Gazi in vzpostavili humanitarne koridorje. Volk upa, da bo projekt pod Trumpom obstal.
15.55 Fajon v čestitki Trumpu izpostavila nadaljnje sodelovanje
Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes na omrežju X čestitala republikancu Trumpu ob vnovični izvolitvi za predsednika ZDA. Zagotovila je, da bo Slovenija še naprej sodelovala z ZDA. V kasnejši izjavi pa je poudarila, da si Slovenija želi sodelovanja na podlagi solidarnosti, človekovih pravic, mednarodnega prava in demokracije.
"Kot rečeno, volivci so povedali svoje. Slovenija bo vedno sodelovala z ZDA kot tesna zaveznica," je povedala Fajon. Čestitke je namenila tudi bodočemu podpredsedniku ZDA JD Vanceu, vsem izvoljenim kongresnikom in senatorjem, vključno z dvema senatorjema slovenskih korenin.
Ob tem je poudarila, da si Slovenija želi sodelovanja z ZDA na podlagi solidarnosti, človekovih pravic, mednarodnega prava in demokracije. "Kar zadeva rezultat volitev, je jasno, da strateško partnerstvo, zavezništvo z ZDA ostaja naša ključna prioriteta, zlasti v času, ko tudi Slovenija v Varnostnem svetu naslavlja res težke konflikte in izzive," je dodala.
Številne države po svetu, tudi slovenski politični vrh, so Trumpu že čestitale za zmago in izrazile pripravljenost sodelovati z njim.
15.50 Prepričljiva zmaga Donalda Trumpa
Američani so 5. novembra odšli na volišča in izbrali novega predsednika ZDA. To bo postal Donald Trump, ki se po štirih letih vrača v ovalno pisarno Bele hiše.
Za zmago kandidat potrebuje 270 elektorskih glasov. Po dosedanjih ocenah jih je Trump zbral 277, Harris pa 224. Harris je sicer zmagala v tradicionalno demokratskih državah, kot sta med drugim Kalifornija in New York, Trump pa v državah, ki običajno volijo za republikance.
Donald Trump je osvojil Alabamo, Arkansas, Florido, Georgio, Iowo, Idaho, Indiano, Kansas, Kentucky, Louisiano, Maine, Misuri, Misisipi, Montano, Severno Karolino, Severno Dakoto, Nebrasko, Ohio, Oklahomo, Pensilvanijo, Južno Karolino, Južno Dakoto, Tennessee, Teksas, Utah, Zahodno Virginijo in Wyoming.
Kamala Harris je zmagala v zveznih državah Kalifornija, Kolorado, Connecticut, D.C, Delaware, Havaji, Illinois, Massachusetts, Maryland, Maine, Minnesota, Nebraska, New Hampshire, New Jersey, Nova Mehika, New York, Oregon, Rhode Island, Virginija, Vermont in Washington. Rezultati ostajajo neznani še v štirih zveznih državah, in sicer Nevadi, Arizoni, Michiganu in Mainu. Ti rezultati sicer ne morejo prevesiti rezultata v drugo smer.
Ključen za zmago na volitvah pa je bil izid v tako imenovanih nihajočih državah. Na tokratnih volitvah so bile to Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, Georgia, Arizona, Nevada in Severna Karolina. Potem ko je postalo jasno, da je Trump zmagal v Severni Karolini in Georgii, ki ju je pred štirimi leti dobil demokrat Joe Biden, je v republikanskem taboru izbruhnilo navdušenje. Trump je slavil tudi v Pensilvaniji in Wisconsinu, medtem ko izid v Nevadi, Arizoni in Michiganu še ni znan, je pa Trump za zdaj tudi tam v vodstvu.
Trump se veseli, Harris molči
Še preden so zmago razglasili osrednji ameriški mediji, razen konservativne televizije Fox News, je Trump na Floridi razglasil svojo zmago. V svojem zmagovalnem govoru, ki ga je imel v krogu družine, je izpostavil, da je to politična zmaga, ki je država še ni videla. Dejal je, da so ZDA država, ki potrebuje pomoč, in da bo pomagal pri njeni ozdravitvi.
Medtem ko je Trump svoje privržence že nagovoril, se je Kamala Harris zavila v molk. Volivcev v volilni noči ni nagovorila. Po poročanju NBC News bo pred javnost stopila okoli 16. ure po lokalnem času. Prav tako bo poklicala Trumpa in uradno priznala poraz.
Na rezultat volitev se bo odzval tudi aktualni predsednik Joe Biden, so sporočili iz Bele hiše.
Kamala Harris se je po porazu zavila v molk.
Zgodovinska zmaga Donalda Trumpa
Donald Trump bo postal 47. predsednik ZDA, položaj bo prevzel 20. januarja. Še pred tem bodo o njem glasovali elektorji, nato pa bo moral rezultat potrditi še kongres. Obeta se gladek postopek do njegovega ponovnega prevzema položaja predsednika ZDA, saj so poraženi demokrati na čelu s predsedniško kandidatko Harris med kampanjo zagotavljali, da ne bodo delali težav.
Trump bo tako predvidoma postal drugi predsednik v zgodovini ZDA, ki je osvojil dva predsedniška mandata, a ne zaporedoma. Običajno predsedniki ZDA ostanejo na položaju dva mandata, vendar gre za dva zaporedna mandata, le redko pa komu uspe nazaj na položaj predsednika priti po nekaj letih premora. Doslej je to uspelo le demokratu Groverju Clevelandu v 19. stoletju.
Republikanci z večino v senatu, demokrati z možnostjo za zmago v predstavniškem domu
Poleg predsedniških so v ZDA v torek potekale tudi kongresne in guvernerske volitve ter več referendumov.
Republikanci so si zagotovili večino v senatu, ki so ga doslej s tesno večino nadzorovali demokrati. Zadnjim so odvzeli dva sedeža, tako da naj bi jih imeli 51 od skupno sto. Volitve so sicer potekale le za tretjino senatnih sedežev.
Več možnosti za zmago naj bi demokrati imeli v predstavniškem domu, kjer trenutno sedi 220 republikancev in 212 demokratov. Končni izid volitev 435 članov predstavniškega doma še ni znan.
Republikancem je uspelo ubraniti vse guvernerske položaje, za katere so potekale volitve. Od 11 bitk so jih njihovi kandidati dobili osem – v Indiani, Vermontu, Zahodni Virginiji, Misuriju, Severni Dakoti, Montani, New Hampshiru in Utahu. V Delawaru, Severni Karolini in Washingtonu na položajih ostajajo demokrati.
