Petek, 25. 4. 2025, 19.47
2 tedna, 4 dni
Putin z ameriškim odposlancem o morebitnih neposrednih pogovorih med Kijevom in Moskvo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,40
Washington sicer uradno ni razkril podrobnosti svojega načrta za konec vojne v Ukrajini, vendar so ZDA po poročanju medijev med drugim predlagale zamrznitev frontne črte in priznanje ruskega nadzora nad polotokom Krim, ki ga je Rusija zasedla leta 2014.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes znova sprejel posebnega odposlanca ZDA Steva Witkoffa, s katerim sta se po navedbah Kremlja med drugim pogovarjala o možnostih za neposredne pogovore med Kijevom in Moskvo glede konca vojne v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije.
19.45 Zelenski: O ozemlju smo pripravljeni govoriti le pod enim pogojem
18.20 Putin z ameriškim odposlancem o morebitnih neposrednih pogovorih med Kijevom in Moskvo
15.29 Trump: Krim bo ostal ruski
13.39 V eksploziji avtomobila blizu Moskve ubit ruski general
11.21 Ruska vojska z novimi smrtonosnimi napadi na Ukrajino
10.00 Župan Kijeva: Ukrajina se bo verjetno morala odpovedati delu ozemlja
7.04 Lavrov izrazil pripravljenost Rusije na sklenitev dogovora z Ukrajino
6.32 Rutte: Rusija je dolgoročna grožnja Natu
19.45 Zelenski: O ozemlju smo pripravljeni govoriti le pod enim pogojem
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da bo Ukrajina pripravljena razpravljati o ozemeljskih vprašanjih v okviru mirovnih pogajanj, a šele po tem, ko bo Rusija privolila v popolno in brezpogojno prekinitev ognja.
"Popolna in brezpogojna prekinitev ognja odpira možnost pogovorov o vsem," je dejal Zelenski novinarjem v Kijevu.
Komentiral je tudi izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v intervjuju za Time izjavil, da bo Krim ostal ruski. "Kar pravi predsednik Trump, je res. Strinjam se z njim, da danes nimamo dovolj orožja, da bi ponovno prevzeli nadzor nad polotokom Krim," je dejal Zelenski.
18.20 Putin z ameriškim odposlancem o morebitnih neposrednih pogovorih med Kijevom in Moskvo
"Pogovor, ki je trajal tri ure, je bil konstruktiven in zelo koristen. Razpravljali smo tudi o možnosti obnovitve neposrednih pogajanj med predstavniki Rusije in Ukrajine," je po koncu srečanja dejal Putinov svetovalec Jurij Ušakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pogovori so zbližali stališča Rusije in ZDA ne le glede Ukrajine, temveč tudi glede drugih vprašanj, je po navedbah britanskega BBC še dejal Ušakov. Dodal je, da se bo produktiven dialog med Washingtonom in Moskvo nadaljeval na različnih ravneh.
Witkoff se je kot posebni odposlanec predsednika ZDA Donalda Trumpa že četrtič srečal s Putinom, odkar se je Trump januarja vrnil na predsedniški položaj. Ameriški milijarder in nepremičninski mogotec igra ključno vlogo v prizadevanjih ZDA za konec vojne v Ukrajini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ta teden zavrnil tovrstna namigovanja in dejal, da se Kijev ne namerava pogajati o Krimu, ki da je ukrajinsko ozemlje. Izrazil je tudi razočaranje nad pomanjkanjem pritiska na Putina s strani Zahoda.
V medijih sta se danes medtem pojavila tudi dokumenta z različnima vizijama in predlogi o tem, kako bi se lahko končala vojna v Ukrajini – eden iz ZDA ter drugi iz Evrope in Ukrajine.
Besedili, ki izhajata iz dveh krogov pogovorov med ameriškimi, evropskimi in ukrajinskimi uradniki v zadnjem tednu, se razlikujeta predvsem pri reševanju vprašanj glede zasedenih ukrajinskih ozemelj, pa tudi glede odprave sankcij proti Rusiji, varnostnih jamstev in obsega ukrajinske vojske po sklenitvi premirja.
15.29 Trump: Krim bo ostal ruski
Ukrajinski polotok Krim, ki si ga je Moskva priključila leta 2014, bo ostal pri Rusiji, je v danes objavljenem pogovoru za ameriško revijo Time dejal ameriški predsednik Donald Trump. Razloge za začetek vojne med državama vidi v ukrajinskih prizadevanjih za pridružitev zvezi Nato. Ukrajinsko članstvo v zavezništvu se mu ne zdi verjetno.
"Krim bo ostal pri Rusiji. In (ukrajinski predsednik Volodimir) Zelenski to razume in vsi razumejo, da je pri Rusiji že dolgo," je v intervjuju dejal Trump. Ameriški predsednik je že pred tem izrazil podobno stališče. Ta teden je dejal, da je bil Krim "izgubljen pred leti pod nadzorom predsednika (ZDA) Baracka Husseina Obame in sploh ni predmet pogovorov".
Ob tem je bil kritičen do izjav Zelenskega, ki je dejal, da Ukrajina ne bo priznala ruske zasedbe polotoka Krim.
V novem intervjuju, ki je bil opravljen v torek, je Trump tudi menil, da je vojno povzročila Ukrajina s svojimi prizadevanji za pridružitev Natu. "Mislim, da je vojno povzročilo to, da so začeli govoriti o pridružitvi Natu. Če tega ne bi načeli, bi obstajale veliko večje možnosti, da se (vojna) ne bi začela," je menil.
Dejansko članstvu Ukrajine v zavezništvu se mu ne zdi verjetno. "Ne zdi se mi, da se bodo lahko kdajkoli pridružili Natu," je povedal.
Trump pritiska na Ukrajino in Rusijo, da skleneta dogovor glede končanja vojne, ki jo je leta 2022 z agresijo sprožila Rusija.
13.39 V eksploziji avtomobila blizu Moskve ubit ruski general
V eksploziji avtomobila na parkirišču v mestu Balašiha blizu Moskve je bil danes ubit visok ruski vojaški častnik Jaroslav Moskalik. Ruske oblasti so potrdile njegovo smrt in sprožile preiskavo, incident pa obravnavajo kot umor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski preiskovalci so sprožili preiskavo umora in tihotapljenja eksploziva, potem ko je na parkirišču pred stanovanjskim blokom v mestu Balašiha vzhodno od Moskve davi eksplodiralo vozilo znamke Volkswagen Golf, navaja AFP.
Posnetek varnostne kamere, ki ga je objavil ruski časnik Izvestija, prikazuje silovito eksplozijo, ob kateri so v zrak poleteli kovinski drobci. Eksplozija je odjeknila je ravno v trenutku, ko se je moški na posnetku odpravil proti avtomobilu.
Preiskovalci so navedli, da je šlo za "improvizirano eksplozivno napravo", opremljeno s kovinskimi delci, da bi povzročila čim večjo škodo. Kot žrtev so identificirali generalporočnika Jaroslava Moskalika, namestnika vodje glavnega operativnega direktorata generalštaba ruske vojske.
Moskalik je kot predstavnik Rusije sodeloval v pogajanjih z Ukrajino leta 2015, ko so na vzhodu države divjali spopadi med ukrajinsko vojsko in ruskimi separatisti. Ruski predsednik Vladimir Putin ga je nato leta 2021 povišal v generalporočnika, ob sklicevanju na podatke Kremlja navaja AFP.
Eksplozija avtomobila sicer spominja na več podobnih napadov na ruske državljane in vojaške častnike, ki so se zgodili od začetka ruske invazije na Ukrajino. Kijev je v nekaterih primerih tudi prevzel odgovornost zanje, današnjega napada pa doslej niso komentirali.
11.21 Ruska vojska z novimi smrtonosnimi napadi na Ukrajino
V ruskem napadu z brezpilotniki na ukrajinsko mesto Pavlohrad v regiji Dnipropetrovsk so bile ubite tri osebe, med njimi tudi otrok, še najmanj osem ljudi pa je bilo ranjenih, je danes sporočil guverner regije Sergij Lisak. Dodal je, da je v mestu po napadu izbruhnilo več požarov.
"Agresor je ponovno izvedel množični napad na regijo z brezpilotnimi letalniki. (...) Na žalost so v Pavlohradu že trije mrtvi. Med njimi je tudi otrok," je na Telegramu zapisal Lisak. Dodal je, da je v mestu po napadu izbruhnilo več požarov, nad regijo pa da je bilo uničenih enajst dronov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ruska vojska je ponoči proti Ukrajini izstrelila 103 drone. Po navedbah ukrajinskih sil je zračna obramba sestrelila 41 ruskih dronov, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
Tarča napadov z droni je bilo tudi več ruskih regij. Ruska zračna obramba je prestregla 79 ukrajinskih dronov, od tega 59 nad Krimom, štiri nad Belgorodom in dva nad Kurskom, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi.
10.00 Župan Kijeva: Ukrajina se bo verjetno morala odpovedati delu ozemlja
Ukrajina se bo verjetno v okviru mirovnega dogovora z Rusijo morala odpovedati delu svojega ozemlja, je v objavljenem intervjuju za britanski BBC dejal župan Kijeva Vitalij Kličko. Priznava, da to ni pravično, vendar je lahko vsaj začasna rešitev.
"Eden od scenarijev je, da se odpove ozemlju. Ni pravično. Ampak za mir, začasni mir, je mogoče to lahko rešitev, začasna," je povedal v intervjuju nekaj ur po ruskem napadu na Kijev, ki je terjal najmanj 12 življenj.
Kličko je s tem najvišja politična figura v državi, ki je javno namignila, da se bo Ukrajina morda morala odpovedati delu svojega ozemlja, četudi le začasno.
Nekdanji bokser predvideva, da bo predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, s katerim sicer nimata dobrih odnosov, prisiljen sprejeti bolečo rešitev, da se doseže mir. Ob tem je Kličko priznal, da Zelenski z njim ni govoril o nobenih podrobnostih glede morebitnega dogovora o prekinitvi ognja ali koncu vojne. "Predsednik Zelenski to počne sam, to ni del moje funkcije," je dodal.
Ameriški predsednik Donald Trump pritiska na Ukrajino in Rusijo, da skleneta dogovor, in med njegovimi predlogi naj bi bili tudi kompromisi glede ozemlja, vključno s priznanjem ruskega nadzora nad polotokom Krim, ki si ga je Moskva priključila leta 2014. Rusija je nato leta 2022 zagnala obsežno invazijo na Ukrajino in trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja.
7.04 Lavrov: Pripravljeni smo skleniti dogovor
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v četrtek dejal, da je Moskva pripravljena skleniti dogovor z Ukrajino, potem ko je bil po napadu na Kijev predsednik ZDA Donald Trump kritičen do svojega ruskega kolega Vladimirja Putina. Lavrov je dodal, da je še nekaj točk, o katerih se morajo podrobneje dogovoriti, piše francoska tiskovna agencija AFP.
"Pripravljeni smo skleniti dogovor, ampak so še nekatere specifične točke, o katerih se je treba podrobneje dogovoriti, in za to si prizadevamo," je povedal Lavrov v intervjuju za ameriški CBS News.
V Moskvi danes pričakujejo posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa, ki naj bi se srečal s Putinom na pogovorih o prekinitvi ognja.
"Pripravljeni smo skleniti dogovor, ampak so še nekatere specifične točke, o katerih se je treba podrobneje dogovoriti, in za to si prizadevamo," je povedal Sergej Lavrov.
Lavrov je presodil, da se pogovori premikajo v pravo smer in da se bodo nadaljevala pogajanja z Washingtonom. Ameriški predsednik je po njegovih besedah verjetno edini voditelj na svetu, ki je prepoznal potrebo, da se nagovori temeljne vzroke tega položaja, je dodal.
Trump je v četrtek neposredno pozval Putina, naj se ustavi, češ da so takšni napadi, kot je bil na Kijev, ki je terjal najmanj 12 smrtnih žrtev, nepotrebni.
Rusija je v četrtek do jutra proti Ukrajini izstrelila najmanj 70 raket in 145 dronov, med osrednjimi tarčami je bil Kijev, kjer je umrlo najmanj 12 ljudi, ranjenih pa je bilo 90.
Rusija je zatrdila, da je ciljala ukrajinsko obrambno industrijo. Lavrov je v pogovoru za CBS pojasnil, da ciljajo le vojaške cilje oz. civilna območja, ki jih uporablja vojska. Tako je bilo po njegovih besedah tudi v Kijevu, saj naj bi območje, ki so ga zadeli, uporabljala ukrajinska vojska in obrambno ministrstvo.
6.32 Rutte: Rusija je dolgoročna grožnja Natu
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je v četrtek po pogovorih s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in visokimi predstavniki njegove vlade v Washingtonu dejal, da Rusija ostaja dolgoročna grožnja zavezništvu.
"V Natu se vsi strinjamo, da je Rusija dolgoročna grožnja ozemlju Nata - celotnemu evroatlantskemu ozemlju," je Rutte povedal novinarjem po srečanju v Beli hiši. Na vprašanje o možnosti mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino je odgovoril, da je zdaj nekaj na mizi, in dodal, da je žogica očitno na strani Rusije, ker je Ukrajina predloge sprejela.
Rutte je izrazil prepričanje, da bodo imele ZDA še naprej osrednjo vlogo pri prizadevanjih za končanje vojne. "Ne vidim možnosti, da bi ZDA odnehale. Vidim razmere, v katerih bi se pod vodstvom predsednika Trumpa to lahko pozitivno končalo, kar je zelo pomembno," je dejal.
Trump je do zdaj nekajkrat zagrozil, da se bodo ZDA umaknile od prizadevanj za mir, pri čemer je redno bolj kot ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ne sprejema ameriških predlogov za mir in še naprej napada Ukrajino, krivil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je ameriške predloge za prekinitev sovražnosti sprejel.
Nazadnje se je razburil zaradi vztrajanja Zelenskega, da Rusiji ne bodo prepustili polotoka Krim. V četrtek je na srečanju z norveškim premierjem Jonasom Gahrom Stoerjem dejal, da je velika koncesija Moskve že to, da ne namerava zavzeti vsega ukrajinskega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Voditelji članic Nata se bodo 24. in 25. junija sestali na vrhu v Haagu, kjer bodo razpravljali o Ukrajini in prihodnosti zavezništva.
