Petek, 25. 4. 2025, 10.02
43 minut
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte: Rusija je dolgoročna grožnja Natu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,77
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je prepričan, da bodo ZDA pod vodstvom Trumpa imele pozitiven vpliv na končanje vojne v Ukrajini.
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je v četrtek po pogovorih s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in visokimi predstavniki njegove vlade v Washingtonu dejal, da Rusija ostaja dolgoročna grožnja zavezništvu. Trump je medtem presodil, da je velika koncesija Moskve v mirovnih pogovorih že to, da ne namerava zavzeti vsega ukrajinskega ozemlja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je Moskva pripravljena skleniti dogovor z Ukrajino, župan Kijeva Vitalij Kličko pa je ocenil, da se bo morala Ukrajina verjetno odpovedati delu svojega ozemlja.
10.00 Župan Kijeva: Ukrajina se bo verjetno morala odpovedati delu ozemlja
7.04 Lavrov izrazil pripravljenost Rusije na sklenitev dogovora z Ukrajino
6.32 Rutte: Rusija je dolgoročna grožnja Natu
10.00 Župan Kijeva: Ukrajina se bo verjetno morala odpovedati delu ozemlja
Ukrajina se bo verjetno v okviru mirovnega dogovora z Rusijo morala odpovedati delu svojega ozemlja, je v objavljenem intervjuju za britanski BBC dejal župan Kijeva Vitalij Kličko. Priznava, da to ni pravično, vendar je lahko vsaj začasna rešitev.
"Eden od scenarijev je, da se odpove ozemlju. Ni pravično. Ampak za mir, začasni mir, je mogoče to lahko rešitev, začasna," je povedal v intervjuju nekaj ur po ruskem napadu na Kijev, ki je terjal najmanj 12 življenj.
Kličko je s tem najvišja politična figura v državi, ki je javno namignila, da se bo Ukrajina morda morala odpovedati delu svojega ozemlja, četudi le začasno.
Nekdanji bokser predvideva, da bo predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, s katerim sicer nimata dobrih odnosov, prisiljen sprejeti bolečo rešitev, da se doseže mir. Ob tem je Kličko priznal, da Zelenski z njim ni govoril o nobenih podrobnostih glede morebitnega dogovora o prekinitvi ognja ali koncu vojne. "Predsednik Zelenski to počne sam, to ni del moje funkcije," je dodal.
Ameriški predsednik Donald Trump pritiska na Ukrajino in Rusijo, da skleneta dogovor, in med njegovimi predlogi naj bi bili tudi kompromisi glede ozemlja, vključno s priznanjem ruskega nadzora nad polotokom Krim, ki si ga je Moskva priključila leta 2014. Rusija je nato leta 2022 zagnala obsežno invazijo na Ukrajino in trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja.
7.04 Lavrov: Pripravljeni smo skleniti dogovor
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v četrtek dejal, da je Moskva pripravljena skleniti dogovor z Ukrajino, potem ko je bil po napadu na Kijev predsednik ZDA Donald Trump kritičen do svojega ruskega kolega Vladimirja Putina. Lavrov je dodal, da je še nekaj točk, o katerih se morajo podrobneje dogovoriti, piše francoska tiskovna agencija AFP.
"Pripravljeni smo skleniti dogovor, ampak so še nekatere specifične točke, o katerih se je treba podrobneje dogovoriti, in za to si prizadevamo," je povedal Lavrov v intervjuju za ameriški CBS News.
V Moskvi danes pričakujejo posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa, ki naj bi se srečal s Putinom na pogovorih o prekinitvi ognja.
"Pripravljeni smo skleniti dogovor, ampak so še nekatere specifične točke, o katerih se je treba podrobneje dogovoriti, in za to si prizadevamo," je povedal Sergej Lavrov.
Lavrov je presodil, da se pogovori premikajo v pravo smer in da se bodo nadaljevala pogajanja z Washingtonom. Ameriški predsednik je po njegovih besedah verjetno edini voditelj na svetu, ki je prepoznal potrebo, da se nagovori temeljne vzroke tega položaja, je dodal.
Trump je v četrtek neposredno pozval Putina, naj se ustavi, češ da so takšni napadi, kot je bil na Kijev, ki je terjal najmanj 12 smrtnih žrtev, nepotrebni.
Rusija je v četrtek do jutra proti Ukrajini izstrelila najmanj 70 raket in 145 dronov, med osrednjimi tarčami je bil Kijev, kjer je umrlo najmanj 12 ljudi, ranjenih pa je bilo 90.
Rusija je zatrdila, da je ciljala ukrajinsko obrambno industrijo. Lavrov je v pogovoru za CBS pojasnil, da ciljajo le vojaške cilje oz. civilna območja, ki jih uporablja vojska. Tako je bilo po njegovih besedah tudi v Kijevu, saj naj bi območje, ki so ga zadeli, uporabljala ukrajinska vojska in obrambno ministrstvo.
6.32 Rutte: Rusija je dolgoročna grožnja Natu
"V Natu se vsi strinjamo, da je Rusija dolgoročna grožnja ozemlju Nata - celotnemu evroatlantskemu ozemlju," je Rutte povedal novinarjem po srečanju v Beli hiši. Na vprašanje o možnosti mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino je odgovoril, da je zdaj nekaj na mizi, in dodal, da je žogica očitno na strani Rusije, ker je Ukrajina predloge sprejela.
Rutte je izrazil prepričanje, da bodo imele ZDA še naprej osrednjo vlogo pri prizadevanjih za končanje vojne. "Ne vidim možnosti, da bi ZDA odnehale. Vidim razmere, v katerih bi se pod vodstvom predsednika Trumpa to lahko pozitivno končalo, kar je zelo pomembno," je dejal.
Trump je do zdaj nekajkrat zagrozil, da se bodo ZDA umaknile od prizadevanj za mir, pri čemer je redno bolj kot ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ne sprejema ameriških predlogov za mir in še naprej napada Ukrajino, krivil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je ameriške predloge za prekinitev sovražnosti sprejel.
Nazadnje se je razburil zaradi vztrajanja Zelenskega, da Rusiji ne bodo prepustili polotoka Krim. V četrtek je na srečanju z norveškim premierjem Jonasom Gahrom Stoerjem dejal, da je velika koncesija Moskve že to, da ne namerava zavzeti vsega ukrajinskega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Voditelji članic Nata se bodo 24. in 25. junija sestali na vrhu v Haagu, kjer bodo razpravljali o Ukrajini in prihodnosti zavezništva.
