Sreda, 11. 10. 2017, 9.11
7 let, 2 meseca
Dimitrij Rupel: Katalonija bo postala država
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,65
2
"Včerajšnji dan je bil izveden v slovenskem slogu. Bil sem v stiku s prijatelji v Kataloniji. Čestital sem jim, oni pa so mi rekli, da je to slovenski slog," o podobnosti s slovenskim postopkom osamosvojitve pravi nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, vodja mednarodne skupine opazovalcev, ki je bdela nad potekom referenduma v Kataloniji.
Katalonski regionalni voditelj Carles Puigdemont je včeraj pozval k odložitvi razglasitve neodvisnosti za nekaj tednov, da bi rešitev iskali v dialogu z Madridom. Kot je zagotovil, namerava uresničiti voljo ljudi na referendumu 1. oktobra, ki so ob 43-odstotni udeležbi prepričljivo podprli neodvisnost Katalonije.
Španski premier Mariano Rajoy od Puigdemonta zahteva pojasnilo, ali je v torek formalno razglasil samostojnost Katalonije. Kot je napovedal, bodo v Madridu ukrepe sprejeli na podlagi tega pojasnila. Preberite več ---> Madrid dal ultimat Kataloniji: Imate pet dni časa
Assange povlekel vzporednice med Slovenijo in Katalonijo
Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je na družbenem omrežju Twitter včeraj zapisal, da se je Puigdemont odločil za slovenski model razglasitve neodvisnosti. Pritrdil mu je ameriški poročevalec iz Evrope Dean Keating. "To je ista taktika, kot jo je Slovenija uporabila pri odcepitvi od Jugoslavije. Toda ta je bila federativno urejena, Španija pa ni. Nisem prepričan, da bo takšna taktika tu delovala," je zapisal na Twitterju.
Puigdemont pokazal, da ni radikalec
"Puigdemont je predlagal, da zaradi nerazumevanja Madrida in možnosti nadaljnjega dialoga z njim odložijo odločitev o samostojnosti. Storil je nekaj podobnega, kot smo Slovenci storili dvakrat. Prvič smo po plebiscitu čakali pol leta na razglasitev neodvisnosti, potem pa smo šli na Brione, kjer smo sprejeli pobudo EU, da zadržimo osamosvojitvene korake še za tri mesece," pravi nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Prepričan je, da se je Puigdemont z možnostjo dodatnega dialoga z Madridom odločil za pravilno potezo, saj je na svojo stran pridobil svetovno javnost, ker je pokazal, da ni radikalec. Včerajšnji dogodek ima tako po Ruplovih besedah veliko simbolično veljavo in kaže na to, da Katalonija ne popušča, a da se je pripravljena pogovarjati.
Madrid je v primeru enostranske razglasitve neodvisnosti omenjal možnost uvedbe 155. člena ustave, ki predvideva razveljavitev avtonomije te pokrajine in vzpostavitve neposredne oblasti Madrida.
"V času našega osamosvajanja je bil zgodovinski trenutek boljši"
"Včerajšnji dan je bil izveden v slovenskem slogu. Bil sem v stiku s prijatelji v Kataloniji. Čestital sem jim, oni pa so mi rekli, da je to slovenski slog," o podobnosti s slovenskim postopkom osamosvojitve pravi Rupel in dodaja:
"Eno leto pred plebiscitom je srbski politik Slobodan Milošević poskušal narediti podobno kot Mariano Rajoy, in sicer zbrati vse jugoslovanske narode in jih pripeljati na miting resnice v Ljubljano, kar se ni posrečilo. A kot vidite, so metode zelo podobno. V času osamosvajanja Slovenije je bil sicer zgodovinski trenutek boljši, saj je bilo konec hladne vojne, padel je berlinski zid. Imeli smo več argumentov za svojo pot."
"Tudi nas so prepričevali o potrebi po ohranitvi enotnosti"
Rupel meni, da bo Katalonija kljub težavam postala država. Podobnost s Slovenijo vidi v tem, da so tudi nam takrat tuji sogovorniki govorili, da je treba ohraniti enotnost Jugoslavije, kot je zdaj treba ohraniti enotnost Španije. Poudarja, da se v politiki vetrovi hitro menjajo. "Ko bodo določeni pogoji izpolnjeni, se bodo mnenja spremenila. Verjetno se bodo zgodile spremembe tudi v Madridu, kjer ima Rajoyeva vlada slabo podporo."
"Pravica do samoodločbe je nekaj, čemur danes ni mogoče nasprotovati. V Sloveniji nihče ni oviral plebiscita, ni bilo groženj in jugoslovanske policije. Rezultat v Kataloniji je povezan tudi z grožnjami in zastraševanjem. Prizori na televiziji so marsikoga odvrnili od tega, da bi šel na volišče," še poudarja Rupel.
"Katalonska vlada je želela poslati signal, da niso katalonski osamosvojitelji tisti, ki zaostrujejo položaj, temveč v zadnjem trenutku iščejo dialog," pravi Luka Lisjak Gabrijelčič.
Lisjak Gabrijelčič: Dejanje katalonske vlade številni razumeli kot znak šibkosti
Katalonska regionalna vlada je s torkovo odložitvijo uveljavitve neodvisnosti in pozivom k dialogu želela poslati signal, da sami ne stopnjujejo krize in da je na potezi španska vlada, njeno dejanje pa so številni razumeli kot znak šibkosti, je za STA dejal poznavalec španske politike Luka Lisjak Gabrijelčič.Kot je pojasnil Lisjak Gabrijelčič, se je o tej možnosti govorilo že vsaj teden dni, na koncu pa se je najverjetneje uveljavila zaradi zunanjih pritiskov. Zaradi jasnih signalov, da bi bilo zelo slabo, če bi katalonska vlada stopnjevala položaj, in zaradi pritiskov ekonomskih skupin znotraj Katalonije.
Katalonska vlada je želela poslati signal, da niso katalonski osamosvojitelji tisti, ki zaostrujejo položaj, temveč v zadnjem trenutku iščejo dialog. Žogo so tako poslali na stran Madrida, ki bi se moral odzvati - najverjetneje z nadaljnjim zaostrovanjem, je dejal.
2