Dežela tanga drvi v nov bankrot

Dežela tanga je že pred 12 leti, ko je prvotni dolg v višini 80,8 milijarde dolarjev skupaj z obrestmi narasel na 102,6 milijarde dolarjev, razglasila plačilno nesposobnost do zasebnih vlagateljev. Leta 2002 je 40-milijonska država pristala na robu insolventnosti, zato je bila prisiljena zaprositi za mednarodno posojilo.

V letih 2005 in 2010 so upniki, ki so imeli v lasti več kot 92 odstotkov argentinskega dolga, privolili v zamenjavo dolžniških vrednostnih papirjev, s tem pa na delni odpis dolga države. Skupina hedge skladov tovrstnega prestrukturiranja in pomoči argentinski vladi ni sprejela, poplačilo dolga je zahtevala na sodišču in uspelo ji je.

Ameriško vrhovno sodišče je minuli teden potrdilo sodbo drugostopenjskega sodišča v New Yorku, da mora Argentina hedge skladu NML Capital in drugim skladom te vrste dolgove takoj povrniti v celoti.

Upnikom dolgujejo 15 milijard dolarjev Odločitev sodišča po besedah argentinske vlade preprečuje poplačilo obveznosti do upnikov, ki so privolili v prestrukturiranje dolga, če država hkrati ne povrne vse vsote, ki jo dolguje "mrhovinarskim skladom". Po ocenah gospodarskega ministrstva gre za skupno okoli 15 milijard dolarjev.

Teoretično bi se sicer Argentina lahko izognila spoštovanju razsodbe, če bi obveznice v lasti upnikov, ki so sprejeli prestrukturiranje dolga, zamenjala za obveznice, izdane v skladu z argentinskim, ne mednarodnim pravom. Tako bi lahko te upnike poplačala prek domačega, ne mednarodnega plačilnega sistema.

Argentinci se ne strinjajo z načinom pogajanj Začetek pogovorov med predstavniki argentinske vlade in sklada NML Capital za odložne pogoje poplačila dolgov je minuli teden sicer vzbudil nekaj zadovoljstva. Hkrati pa pomanjkanje pripravljenosti argentinske strani za dogovor sproža slabo voljo, saj trdijo, da gre za izsiljevanje.

Večina vlagateljev meni, da bo argentinska vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da izplača upnike. V nasprotnem primeru bi le še poslabšala gospodarski položaj Argentine in škodovala že tako načetemu ugledu levo usmerjene predsednice Cristine Fernandez de Kirchner in njene stranke.

Med Slovenci več negotovosti in pesimizma A tudi v primeru bankrota se večina strinja, da ta ne bo povzročil večjih pretresov na finančnih trgih. Z njimi se strinja tudi Slovenka Maja Kračun, ki že tri leta biva v Cordobi. "Argentinci so že tako navajeni na izredna stanja, da jih pravzaprav nič več ne more presenetiti. Menim, da jih večina ne verjame v nov bankrot. Tudi če se bo zgodil, dajejo vtis, da po vsaki krizi vselej pričakujejo naslednjo. V Sloveniji vidim bistveno več pesimizma, vdanosti v usodo, negotovosti in upanja na boljše čase. Kljub pričakovanju novega bankrota pa v Argentini tega občutka nimam," pojasni.

Slovenka še meni, da Argentina številne stalne notranje težave vzdržuje in ustvarja sama, saj nekomu koristijo.