SiolNET. Novice Svet
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Deset držav z najnižjim zaupanjem v politiko, med njimi Slovenija

0

termometer

Med državami članicami OECD državljani politikom na oblasti najbolj zaupajo na Norveškem, najmanj pa v sosednji Italiji. Slovenija si s Češko in Španijo deli peto mesto.

Svetovni gospodarski forum v raziskavi o konkurenčnosti držav ne meri zgolj finančne vzdržnosti in tveganj držav po vsem svetu, temveč ponuja tudi nekaj zanimivih vpogledov v držo državljanov. Eden izmed teh kazalnikov je, koliko zaupajo politikom na oblasti oziroma kako vrednotijo njihove etične standarde.

Najbolj zaupanja vredne oblasti v Singapurju Na vprašanje, kako bi ocenili etične standarde politikov, so vprašani lahko ocenjevali z oceno od ena do sedem, pri čemer ena pomeni zelo nizko zaupanje, sedem pa zelo visoko.

Med 140 državami, ki so vključene v vsakoletno raziskavo, je bila v letošnjem poročilu povprečna ocena politike 3,2. Najvišje povprečne ocene, to je sedem, si ni prislužila nobena država, se ji je pa z oceno 6,3 najbolj približal Singapur, najbolj oddaljena pa je bila Venezuela z oceno 1,3.

Slovenska politika si je prislužila podpovprečno oceno, in sicer 2,3 točke ter se s tem uvrstila na 105. mesto. Kar je sicer boljša ocena od lani, ko je bila z oceno 1,9 na 133. mestu (od skupno 144 držav).

Med gospodarsko razvitimi državami najslabša ocena Italiji Posebej smo pogledali tudi lestvico držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), to so gospodarsko razvitejše države na svetu z demokratičnim političnim sistemom, kjer imajo državljani možnost, da sami izberejo oblast.

Med 34 članicami imajo največ zaupanja v politike na oblasti Norvežani (ocena 6) ter Finci (ocena 5,7) in Luksemburžani (5,6). Povprečna ocena vseh držav članic je sicer 3,8 točke.

Najnižje etične standarde imajo medtem po ocenah državljanov politiki v Italiji, kar je po pisanju britanskega časnika Independent posledica korupcije, ki italijansko politiko razjeda že desetletja, ter dolgoletnega vladanja premierja Silvia Berlusconija, znanega predvsem po seksualnih škandalih.

Ocena bi bila lahko višja, če se nam ne bi zgodili begunci Glavna razloga za izrazito nizko oceno zaupanja slovenskim politikom sta gospodarska in politična kriza, ki sta še vedno v glavah državljanov, kar potrjujejo smernice zaupanja politikom tudi v rezultatih drugih raziskovalnih inštitutov, meni politični analitik Mihael Kline.

"K tem skrbem se zdaj pridružuje še vsiljen strah pred begunci, ki jih politiki ne znajo ali nočejo ustrezno zaščititi. Na dnu lestvice nam delajo družbo države, ki se soočajo z zelo sorodnimi objektivnimi težavami, ki se na enak način nato preslikajo v podobno psihološko klimo globokega nezaupanja."

Da je ocena letos vendarle nekoliko višja kot lani, pa meni, da je to "rezultat dejstva, da se počasi spreminja klima v državi in se vrača optimističen pogled na prihajajoče leto. Verjetno bi bil porast še nekoliko višji, če se nam ne bi zgodili begunci."

Nizko zaupanje je cena mlade demokracije Božidar Novak pa medtem poudarja, da takšne lestvice služijo le politikom in nimajo povezave z realnostjo. Kot pravi, je Slovenija po vseh drugih kazalcih, na primer po kazalniku razvoja, BDP ali kazalniku razslojenosti v zgornjih desetih odstotkih svetovne populacije.

"Najmanj razslojeno družbo na svetu imamo, zato to dojemanje slovenske politike kaže, da smo bili pred 25 leti še vsi enaki (v revščini), večina pa razume, da je za današnjo kvazi neenakost kriv edini politični razred, ki izstopa."

Kot pravi, je to cena mlade demokracije. "Ko bomo tako stara demokracija kot Norveška in bomo tudi imeli toliko nafte, bodo tudi razni kazalniki drugačni."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin