Sreda, 16. 12. 2015, 16.44
8 let, 7 mesecev
Deset držav z najnižjim zaupanjem v politiko, med njimi Slovenija
Svetovni gospodarski forum v raziskavi o konkurenčnosti držav ne meri zgolj finančne vzdržnosti in tveganj držav po vsem svetu, temveč ponuja tudi nekaj zanimivih vpogledov v držo državljanov. Eden izmed teh kazalnikov je, koliko zaupajo politikom na oblasti oziroma kako vrednotijo njihove etične standarde.
Med 140 državami, ki so vključene v vsakoletno raziskavo, je bila v letošnjem poročilu povprečna ocena politike 3,2. Najvišje povprečne ocene, to je sedem, si ni prislužila nobena država, se ji je pa z oceno 6,3 najbolj približal Singapur, najbolj oddaljena pa je bila Venezuela z oceno 1,3.
Slovenska politika si je prislužila podpovprečno oceno, in sicer 2,3 točke ter se s tem uvrstila na 105. mesto. Kar je sicer boljša ocena od lani, ko je bila z oceno 1,9 na 133. mestu (od skupno 144 držav).
Med 34 članicami imajo največ zaupanja v politike na oblasti Norvežani (ocena 6) ter Finci (ocena 5,7) in Luksemburžani (5,6). Povprečna ocena vseh držav članic je sicer 3,8 točke.
Najnižje etične standarde imajo medtem po ocenah državljanov politiki v Italiji, kar je po pisanju britanskega časnika Independent posledica korupcije, ki italijansko politiko razjeda že desetletja, ter dolgoletnega vladanja premierja Silvia Berlusconija, znanega predvsem po seksualnih škandalih.
"K tem skrbem se zdaj pridružuje še vsiljen strah pred begunci, ki jih politiki ne znajo ali nočejo ustrezno zaščititi. Na dnu lestvice nam delajo družbo države, ki se soočajo z zelo sorodnimi objektivnimi težavami, ki se na enak način nato preslikajo v podobno psihološko klimo globokega nezaupanja."
Da je ocena letos vendarle nekoliko višja kot lani, pa meni, da je to "rezultat dejstva, da se počasi spreminja klima v državi in se vrača optimističen pogled na prihajajoče leto. Verjetno bi bil porast še nekoliko višji, če se nam ne bi zgodili begunci."
"Najmanj razslojeno družbo na svetu imamo, zato to dojemanje slovenske politike kaže, da smo bili pred 25 leti še vsi enaki (v revščini), večina pa razume, da je za današnjo kvazi neenakost kriv edini politični razred, ki izstopa."
Kot pravi, je to cena mlade demokracije. "Ko bomo tako stara demokracija kot Norveška in bomo tudi imeli toliko nafte, bodo tudi razni kazalniki drugačni."