Sobota, 13. 9. 2025, 4.00
20 ur, 31 minut
Konec sveta, kot ga poznamo: Jernej Vrtovec in narezana salama
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,43
Aljaž Pengov Bitenc
Leto in trije meseci minevajo, odkar smo državljanke in državljani ob evropskih volitvah odločali tudi na treh posvetovalnih referendumih.
Kdo si res želi preferenčnega glasu
Nič posebej novega ne bomo zapisali, če pribeležimo, da so bili referendumi takrat predvsem poskus največje vladne stranke, da zviša udeležbo lastnih volivcev. Račun se jim sicer ni povsem izšel, saj so se volitev v večjem številu udeležili tudi volivke in volivci drugih strank. Vsekakor pa drži, da je tudi na referendum ljudstvo izrazilo svojo voljo. Še najbolj jasno pri vprašanju volilnega sistema.
Tam smo državljanke in državljani jasno povedali, da si želimo uvedbe preferenčnega glasu in s tem (še) večjega vpliva na to, kdo konkretno nas bo zastopal v parlamentu.
Naj se politične stranke še tako sklicujejo na svetost ljudske volje, si bodo najprej prizadevale za lasten obstanek. Stranka brez zadostnega števila volivcev je zgolj skupina državljanov, ki radi politizirajo. Zato smo tudi na tem mestu že od samega začetka beležili precejšnjo skepso ob zaklinjanju politike, da tokrat s preferenčnim glasom vendarle misli resno, častna taborniška. Posledično tudi medsebojno obračunavanje Gibanja Svoboda in Nove Slovenije o krivdi za ignoriranje ljudske volje ne preseneča.
Toninu se je iztekel rok uporabnosti
Usoda ima včasih res krut smisel za humor. To je na lastni koži spoznal Matej Tonin.
Seveda ni naključje, da o volilnem sistemu, političnem preživetju in Novi Sloveniji pišemo prav danes. Stranka, ki se ima za pravo (če že ne pravno) naslednico nekdanjih Krščanskih demokratov ima prav zdaj v Polzeli kongres, na katerem izbirajo novo vodstvo.
Za tekočo menjavo oblasti v NSi je ključno, da je Matej Tonin (če uporabimo kamniško politično izrazoslovje) vrgel puško v koruzo po tem, ko je izvršilni odbor NSi, vključno z Vrtovcem, sklenil, da so po volitvah prihodnje leto pripravljeni tudi na koalicijo s SDS.
Toninu so na ta način razložili, da se mu je rok uporabnosti iztekel in da oponiranje Janši ni več dobitna kombinacija. Nato sta se podjetniška in socialno konservativna frakcija stranke dogovorili, da bo prednost dobil Vrtovec kot kandidat prve, Janez Cigler Kralj kot favorit slednje pa bo verjetno dobil več vpliva v ozadju. Vrhunec se odvija danes, ko stranka vse skupaj tudi potrjuje na kongresu.
Ko smo že pri tem, način, na katerega so Vrtovec in ekipa somišljenikov Tonina odstavili in poslali v evropsko politično izgnanstvo, je nenavadno podoben načinu, na katerega so se Tonin in ekipa pred skoraj osmimi leti znebili Ljudmile Novak. Usoda ima včasih res krut smisel za humor.
Konjska glava v Vrtovčevi postelji
Sporočilo Vrtovcu je jasno: NSi bo v desno koalicijo vstopila na način in pod pogoji, ki jih bo določil Vodja.
Glasovanje na kongresu bi bilo v teh pogojih zgolj formalnost, kakor tudi pogajanja za vstop v prihodnjo Janševo vlado. Ob ustreznem volilnem izidu, jasno.
Tu se stvari seveda zapletejo.
Matej Tonin, Internet Explorer slovenske politike, je potreboval kar nekaj časa za ugotovitev, da sodelovanje s SDS njegovi stranki dolgoročno škodi. Jernej Vrtovec to isto lekcijo jemlje ta vikend v pospešenem tempu. Z malo sreče si jo bo zapomnil za vedno. Oziroma vsaj do takrat, ko mu bo v hrbet skočil naslednji ambiciozni krščanski demokrat.
To sicer ne bo Anton Harej, malo znani član NSi, ki je Vrtovca neposredno izzval na kongresu. Vrli nekdanji državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, ki velja za človeka blizu SDS, je namreč nesebično sprejel vlogo konjske glave v Vrtovčevi postelji.
Harej namreč ne kandidira zato, da bi Vrtovca premagal, pač pa zato, da bi prihodnji šef NSi razumel sporočilo Janeza Janše: NSi bo v desno koalicijo vstopila na način in pod pogoji, ki jih bo določil Vodja.
NSi je sicer zamenjala vodstvo in tudi odprla možnost sodelovanja v morebitni Janševi vladi po spomladanskih volitvah. A Janša ne bi bil Janša, če od svojih partnerjev, trenutnih ali prihodnjih, ne bi zahteval konstantnih in občasno tudi ponižujočih izrazov lojalnosti.
Lekcije Bajukove dobe
Ni dovolj, da Vrtovec in novo vodstvo NSi dopuščata možnost koalicije z Janšo. Slednji od njiju pričakuje, da bosta usodo stranke vezala na usodo SDS in se za ta privilegij celo zahvalila.
Če ne verjamete, lahko potrditev tega najdete v intervjuju Antona Hareja v Štrancarjevi Domovini. Tam (zdaj že nekdanji) novogoriški podžupan ugotavlja, da je bil med vsemi predsedniki NSi najbolj načelen Andrej Bajuk.
Andreja Bajuka se večina spomni kot prvega predsednika NSi in kratkotrajnega predsednika slovenske vlade leta 2000.
A pomembnejša je bila njegova vloga v prvi Janševi vladi med letoma 2004 in 2008. Takrat je Bajuk v vlogi finančnega ministra odigral vlogo zvestega in podrejenega koalicijskega partnerja Janševi SDS. Za "nagrado" pa je NSi pod njegovim vodstvom izpadla iz parlamenta. Tudi – ali pa predvsem – zaradi tega, ker ji je Janševa stranka pobrala kisik, prostor in volivce.
Od Bajukove načelnosti je imel tako največ koristi Janša. Oziroma, z besedami tedanjega državnega sekretarja na ministrstvu za delo Marka Štrovsa, Janša je NSi narezal kot salamo.
Izkušnje Ljudmile Novak
Ljudmila Novak je dala vedeti, da je pripravljena pomagati vodstvu stranke.
Za NSi je vsekakor dobro, da Anton Harej nima resnih možnosti za izvolitev. Kar pa ne pomeni, da bo Vrtovčevo delo na čelu stranke enostavno.
Tako kot Ljudmila Novak in Matej Tonin bo moral tudi Jernej Vrtovec krmariti med interesi in ideološkimi prioritetami podjetniške in socialno konservativne struje v stranki. To je že tako ali tako zelo zahtevna naloga. Je pa tudi nujna, če želi novi predsednik s stranko na spomladanskih parlamentarnih volitvah osvojiti upoštevanja vreden rezultat. Po možnosti takšnega, ki bi NSi ponovno omogočal vpliv na popravke volilnega sistema.
Povsem mogoče je, da se bo Vrtovec že v kratkem vprašal, kaj mu je sploh bilo tega treba. Še preden se bo sploh lahko lotil strateškega dela, bo moral stranko in sebe rešiti iz škripcev škandala z obvodnim financiranjem stranke ter zlorabe položaja v parlamentarni komisiji za nadzor nad varnostnimi službami. Na tej fronti pa je uspeh vse prej kot zagotovljen.
Zato bo verjetni novi šef NSi ravnal pametno, če bo sprejel nedavno javno ponudbo Ljudmile Novak. Nekdanja predsednica stranke, ministrica in evropska poslanka je pred kratkim dala vedeti, da je s svojimi izkušnjami in znanjem Vrtovcu pripravljena pomagati.
Jernej Vrtovec bo, resnici na ljubo, pri vodenju NSi v prihodnjih mesecih potreboval vso pomoč, ki jo bo lahko dobil.
Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.
