Četrtek, 17. 7. 2025, 14.18
5 ur, 13 minut
Koalicija predlaga preferenčni glas na parlamentarnih volitvah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,46
"Glede na javno razpravo in izraženo podporo računamo, da bomo voljo ljudstva čim prej uveljavili," je o podpori preferenčnemu glasu na parlamentarih volitvah dejala poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer.
Koalicijske stranke skupaj s poslancem italijanske manjšine Felicejem Zizo in tremi nepovezanimi poslanci predlagajo uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. Tako bi sledili volji volivcev, ki so lani na posvetovalnem referendumu z več kot 70-odstotno večino glasovali za to, da lahko dajo volivci prednost enemu kandidatu na listah posameznih strank, kot so že vajeni na evropskih volitvah. Sprejem zakona je pod velikim vprašajem, saj imajo podpisniki skupaj le 53 poslanskih glasov. Do potrebne dvotretjinske večine jim tako manjka še sedem glasov. Te bi lahko prispevala opozicijska NSi, ki načeloma podpira prednostni glas.
Po predlogu novele zakona o volitvah v državni zbor bodo ukinili 88 volilnih okrajev, ohranili pa zdajšnjih osem volilnih enot, v katerih se voli po 11 poslancev (dva poslanca prihajata iz vrst manjšin).
Med enajstimi bodo izbrali enega
To pomeni, da bodo imeli volivci v posamezni volilni enoti na glasovnici 11 kandidatov posameznih strank, prednost pa bodo lahko dali enemu kandidatu stranke, ki jo bodo izbrali. Novela predvideva tudi dvig tako imenovane spolne kvote na 40 odstotkov, kar v praksi pomeni, da bo moralo biti na listi najmanj pet kandidatk. Če bodo na listi 11 kandidatov v večini ženske, pa bo moralo biti na listi najmanj pet moških.
Optimistka
Ta ureditev bi začela veljati šele na parlamentarnih volitvah leta 2030, zato v koaliciji pričakujejo, da bo manjkajoče glasove za zakon dodala opozicijska Nova Slovenija Mateja Tonina. "S tem izničimo politične kalkulacije nekaterih poslank in poslancev, ki bi lahko ovirali sprejem te zakonodaje. Glede na javno razpravo in izraženo podporo računamo, da bomo voljo ljudstva čim prej uveljavili," je dejala poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer.
Matej Tonin je nedavno presenetil z izjavo v oddaji Tarča TV Slovenija: "Če koalicija želi uvesti preferenčni glas, naj spremenijo zakon in glasovi NSi bodo zagotovljeni."
Kaj zares mislita Matej Tonin in NSi?
V NSi so ob prejšnjem poskusu spreminjanja volilne zakonodaje, marca letos, dejali, da je za spremembe prepozno, ker se v zadnjem letu mandata takšne zakonodaje ne spreminja.
Je pa koaliciji dodaten zagon za vložitev zakonodaje dala nedavna presenetljiva Toninova izjava v oddaji Tarča TV Slovenija: "Če koalicija želi uvesti preferenčni glas, naj spremenijo zakon in glasovi NSi bodo zagotovljeni." Hkrati so v stranki v zadnjem času večkrat vztrajali, da njihovo stališče ostaja nespremenjeno, torej da spremembe ne bodo podprli.
Lahko vse skupaj pokvarijo ovadbe?
Kot je znano, so odnosi med vladajočimi in Novo Slovenijo zelo zaostreni zaradi ovadb poslancev NSi. Policija jih je ovadila zaradi spornega nadzora nad preiskovalnim delom policije. Očita jim zlorabo uradnega položaja, ker so preverjali, ali je policija prisluškovala nekaterim akterjem iz afere Dars. Nato naj bi poslanci informacije posredovali naprej brez zakonske podlage. Na seznamu je bilo 15 telefonskih številk, med njimi so tiste vidnih članov NSi.
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pričakuje, da bo NSi glede na izjavo Mateja Tonina o podpori preferenčnemu glasu predlog koalicije podprla.
Pozivi z vseh strani
Lucija Tacer je dejala, da so od NSi dobili pisni odgovor, da se vsebinsko njihovo stališče do predloga o volilni zakonodaji ni spremenilo, a da podpisov ne bodo prispevali. "Iz tega sklepamo, da predlog podpirajo." Tudi vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Jani Prednik je krščanske demokrate pozval k podpori predlogu, optimistični pa so tudi v Levici. Vodja poslancev te stranke Matej Tašner Vatovec pričakuje, da bo glede na že omenjeno Toninovo izjavo NSi predlog podprla.
Enkrat je že padlo v vodo
Spremembo volilne zakonodaje so poslanci Svobode vložili že januarja letos, a je marca predlog propadel, ker je NSi odrekla podporo rešitvam, ki jih je še pred kratkim sama predlagala. Te bi prinesle povečanje števila poslancev z 90 na 92, ukinile bi volilne okraje ter uvedle 18 volilnih enot in preferenčni glas.
