Davčni sporazum Švice in Nemčije bo najbrž propadel

Davčni preiskovalci tako nemško vlado obtožujejo, da pripravlja predlog davčnega sporazuma, ki bo za kriminalce v resnici pomilostitev. Sigma Gabriel, vodja levosredinskih Socialnih demokratov, je švicarske banke obtožil celo organiziranega kriminala, medtem ko Jürgen Trittin iz stranke Zelenih govori o "klofuti vsem poštenim davkoplačevalcem". Debata o družbeni pravičnosti se je razvnela le slabo leto pred novimi nemškimi volitvami. Vladajočo koalicijo na čelu z Angelo Merkel pa obtožujejo ponovne velikodušnosti do bank in najbogatejših.

Merklova bi dajala odpustke, Američani pa zaporne kazniVladni načrt, da bi kar se da gladko in potihoma končali z več desetletij trajajočo pravno bitko glede neprijavljenih milijard na švicarskih bančnih računih, se je popolnoma ponesrečil. Ideja sporazuma je bila, da bi nemški imetniki švicarskih bančnih računov nemškim oblastem sami razkrili višino svojega premoženja. V "zahvalo" bi jim bilo treba za nazaj plačati le skromno vsoto davkov, s katerimi bi poplačali tudi vse obveznosti do nemške države.

Sporazum pa zdaj stoji na trhlih nogah, saj ga bundesrat, politično telo, ki predstavlja 16 nemških zveznih držav, zelo verjetno ne bo potrdil. Socialdemokrati so že napovedali, da bodo tiste zvezne države, v katerih sedijo v koaliciji, glasovale proti sporazumu. Njihova generalna sekretarka, Andrea Nahles, je bila popolnoma jasna: "Davčni sporazum s Švico je mrtev."

Alternativni predlog, za katerega se navdušujejo kritiki sporazuma, je davčni sporazum, za katerega se trenutno pogajajo Združene države in Švica. Po določilih tega sporazuma bankirje, ki so pomagali pri davčnih utajah ameriških državljanov, čakajo zaporne kazni. Američani so namreč prepričani, da se prizanesljivost ne izplača. Zato anonimnost in varstvo pred sodnim pregonom, ki ga predvideva nemško-švicarski sporazum, za Američane nikakor nista sprejemljiva.

Neobdavčenih 80 milijard evrovNa podlagi permisivne nemške različice sporazuma bi jo nemški državljani, ki so se prek švicarskih bančnih računov izogibali plačevanju davkov, dejansko odnesli še veliko bolje kot pa Nemci, ki v Nemčiji niso plačevali davkov. Na primer, Nemec, ki je pred desetimi leti 1,2 milijona evrov nezakonito prenesel na švicarske bančne račune, te vsote ni prijavil in zanjo ni plačal davka za premoženje, ki je po zaslugi obresti zdaj vredno 1,6 milijona evrov, "tvega" le 21-odstotni davek. Rečeno drugače, davčni utajevalec bi moral plačati 340 tisoč evrov, potem pa bi bil rešen vseh zakonskih obvez do nemške države. V primeru, da pa bi v Nemčiji isto vsoto prijavil in zanjo plačal določeni davek, bi ta znašal kar dvakrat več oziroma 770 tisoč evrov. Na švicarskih bančnih računih naj bi bilo za kar 80 milijard sredstev, za katere Nemčiji nikoli niso bili plačani davki.

V primerjavi s tem so Američani privrženci politike brez pogajanj, ampak z aretacijami. Ameriški davčni preiskovalci so tako že leta 2007 pritisnili na banko UBS, saj je ta pomagala pri davčnih utajah ameriških državljanov. Banka je na koncu morala plačati 780 milijonov dolarjev (626 milijonov evrov) kazni, obenem pa so ZDA predali več kot 4.400 zaupnih dokumentov o svojih klientih. V zadnjem času pa Američani razmišljajo, da bi tožili še šest drugih švicarskih bank.