Sreda, 31. 3. 2021, 12.53
3 leta, 7 mesecev
Črn rekord: pri sosedih zaradi koronavirusa zabeležili 302 smrti
Evropa je v primežu tretjega vala epidemije, v večini držav se epidemiološka slika poslabšuje. Na Madžarskem so zabeležili še en črn rekord, ko sta v zadnjih 24 urah umrla 302 bolnika, kar je največ doslej. Okužbo z novim koronavirusom so potrdili pri 6.700 osebah, v bolnišnicah pa se zdravi 12.346 covidnih bolnikov, od tega jih je 1.492 na ventilatorjih.
-
22:11
Francija v daljše zaprtje
Francijo v boju s pandemijo covida-19 znova čakajo težki tedni, je sodržavljanom v televizijskem nagovoru nocoj sporočil predsednik Emmanuel Macron. Za tri tedne se zapirajo šole, sprva bo pouk potekal na daljavo, nato bosta dva tedna počitnic. Delno zaprtje, ki je doslej veljalo le ponekod, bo naslednje štiri tedne veljajo za vso državo.
-
19:45
V BIH padel rekord
V Bosni in Hercegovini so v zadnjih 24 urah potrdili 1972 novih okužb z novim koronavirusom, kar je največ enem dnevu od začetka epidemije bolezni covid-19. Umrlo pa je še 72 bolnikov.
V državi so v zadnjem dnevu opravili več kot 5600 testiranj na novi koronavirus. Okužbo so potrdili pri 1286 ljudeh v Federaciji BiH, 601 v Republiki Srbski in 85 v distriktu Brčko.
Največja žarišča ostajajo velika mesta. V zadnjem dnevu so tako v Sarajevu potrdili več kot 500 novih okužb, v Mostarju 270, v Banjaluki pa 155. Širjenje okužb se kljub strogim omejitvam za zajezitev virusa nadaljuje že četrti teden. V večjem delu države so zaprti gostinski obrati, omejeno pa je tudi delo storitvenih dejavnosti. V Federaciji BiH je poleg tega v veljavi nočna omejitev gibanja.
Od začetka epidemije so v državi, ki ima okoli 3,3 milijona prebivalcev, potrdili nekaj manj kot 170 tisoč okužb s koronavirusom. Umrlo pa je 6525 bolnikov, kar BiH uvršča med države z največjim številom umrlih na 100 tisoč prebivalcev. Po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa se s 193,36 smrtnega primera na 100 tisoč prebivalcev uvršča na sedmo mesto na svetu.
Slovenija je tik pred njo. Umrlo je 194,64 človeka na 100 tisoč prebivalcev. Pred Slovenijo so samo San Marino, Češka, Madžarska, Črna gora in Belgija, piše STA.
-
19:44
Koliko cepiva je prejela EU?
Evropska unija je v prvem četrtletju leta 2021 prejela 107 milijonov odmerkov cepiva proti koronavirusu, je danes sporočila Evropska komisija. Napovedali so pospešitev dobave v prihodnjih tednih.
Kot je na novinarski konferenci povedala tiskovna predstavnica komisije Dana Spinant, bodo države članice od začetka leta do konca tega tedna prejele 107 milijonov odmerkov cepiva. Od tega 67,2 milijona odmerkov cepiva podjetij Pfizer in BioNTech, 9,8 milijona odmerkov cepiva podjetja Moderna in 29,8 milijona odmerkov AstraZenecinega cepiva.
To britansko-švedsko podjetje je sicer sprva napovedalo, da bo Uniji v prvem četrtletju dobavilo 90 milijonov odmerkov, nazadnje pa je napoved zmanjšalo na 30 milijonov. To je zdaj tudi izpolnilo.
Po navedbah virov pri EU je do 24. marca dobavilo samo 19 milijonov. Potem ko so v tovarni v Italiji našli 29 milijonov odmerkov tega cepiva, pa je AstraZeneca napovedala, da bo v zadnjem tednu marca dobavila še 10 milijonov odmerkov. Dobavo šestih milijonov pa je napovedalo za april.
Unija naj bi v drugem četrtletju prejela 360 milijonov odmerkov cepiva proti koronavirusu. BioNTech in Pfizer naj bi zagotovila 200 milijonov, Moderna 35 milijonov, AstraZeneca pa le 70 milijonov, medtem ko bi jih po pogodbi morala dobaviti 180 milijonov. Še 55 milijonov odmerkov naj bi jih dobavilo podjetje Johnson & Johnson, poroča STA.
-
19:42
Ema znova o AstraZeneci
Evropska agencija za zdravila (Ema) bo prihodnji teden znova razpravljala o varnosti cepiva proti koronavirusu britansko-švedskega podjetja AstraZeneca. Iz tega podjetja so medtem sporočili, da spoštujejo odločitev nemških oblasti, da ustavijo cepljenje mlajših od 60 let z njihovim cepivom.
Že ta ponedeljek se je v okviru Eme sestala skupina strokovnjakov, ki so razpravljali o tem, ali morda obstajajo določeni dejavniki tveganja za motnje strjevanja krvi po cepljenju z AstraZenecinim cepivom, so danes sporočili iz agencije.
O njenem poročilu in dodatnih analizah bo med torkom in petkom prihodnji teden na plenarnem zasedanju razpravljal Emin odbor za varnost zdravil, ki se je sestal tudi danes. Prihodnji teden je mogoče pričakovati tudi posodobitev Eminega priporočila glede cepiva, so navedli.
"Trenutno v okviru pregleda niso bili identificirani posebni dejavniki tveganja, kot so starost, spol ali predhodne motnje strjevanja krvi, za te zelo redke dogodke. Vzročno-posledična povezava s cepivom ni dokazana, vendar pa je mogoča, zato se analiza nadaljuje," so poudarili v agenciji.
Izvršna direktorica Eme Emer Cooke je ob tem na pogovoru z novinarji pojasnila, da trenutno ni znanstvenih dokazov, ki bi podprli omejevanje uporabe cepiva za katero od skupin ljudi.
Odbor agencije za varnost je v svoji zadnji oceni tega cepiva sredi marca sporočil, da je varno in učinkovito. Zagotovili so, da cepivo ni povezano s splošnim povečanjem tveganja za trombembolične dogodke ali krvne strdke. Niso pa mogli povsem izključiti povezave med cepivom ter redkimi in neobičajnimi, a zelo resnimi motnjami strjevanja krvi. To preiskujejo naprej.
Ravno zaradi tovrstnih motenj so nekatere evropske države odločile, da bodo cepile samo ljudi nad določeno starostno mejo. Nazadnje je nemška stalna komisija za cepiva (Stiko) v torek priporočila, da s cepivom britansko-švedskega podjetja cepijo samo starejše od 60 let. Nemške zvezne in deželne oblasti so temu priporočilu sledile.
V Nemčiji so po podatkih Inštituta Paula Ehrlicha do ponedeljka po cepljenju z AstraZeneco zabeležili 31 primerov tromboze možganskih ven in sinusov. Od tega so v 19 primerih poročali še o trombocitopeniji oziroma znižani koncentraciji krvnih ploščic oziroma trombocitov v krvi. Devet bolnikov je umrlo, so navedli na inštitutu. Med 31 primeri je bilo 29 žensk, starih med 20 in 63 let. Moška sta bila stara 36 in 57 let.
Iz AstraZenece so sporočili, da spoštujejo odločitev nemške komisije za cepljenje. "Varnost bolnikov je za podjetje najpomembnejša," so poudarili. Dodali so, da preiskave regulatorjev v Veliki Britaniji in Evropski uniji niso ugotovile vzročno-posledične povezave med cepivom in motnjami strjevanja krvi, piše STA.
-
19:41
Kurz: Naročili bi rusko cepivo
Avstrija in Rusija sta v sklepni fazi pogajanj o avstrijskem nakupu milijona odmerkov ruskega cepiva Sputnik V, je danes sporočil avstrijski kancler Sebastian Kurz po srečanju z ruskim veleposlanikom na Dunaju Dmitrijem Ljubinskim. Dodal je, da bi lahko cepivo naročili že prihodnji teden.
"Smo v zadnjih metrih in naročilo Sputnika bi lahko sledilo že prihodnji teden," je zapisal na družbenem omrežju Twitter. Če bodo naročili to cepivo, bodo že aprila prejeli 300 tisoč odmerkov, maja 500 tisoč odmerkov, v začetku junija pa 200 tisoč.
Po njegovih besedah bo vlada v prihodnjih dneh s stroko razpravljala o tem, ali bodo počakali na odobritev cepiva na ravni EU ali pa ga bodo odobrili na nacionalni ravni. Doslej je sicer Kurz zatrjeval, da bodo počakali na odobritev v EU.
Ruski veleposlanik na Dunaju je medtem po srečanju s kanclerjem dejal, da je več avstrijskih podjetij izrazilo interes, da bi z Rusijo sodelovala pri proizvodnji njihovega cepiva. V slovenski severni sosedi so v zadnjem dnevu potrdili 3687 novih okužb z novim koronavirusom. Umrlo pa je še 31 bolnikov z boleznijo covid-19, kažejo podatki pristojnih ministrstev, navaja STA.
-
19:40
Razmere na Švedskem in Finskem
Švedska je danes zaradi naraščanja okužb podaljšala ukrepe za zajezitev novega koronavirusa v državi. Finska pa se je iz istega razloga odločila za podaljšanje omejitev pri vstopu v državo.
Na Švedskem se bodo morali lokali in restavracije še naprej zapirati ob 20.30, po tej uri pa bodo lahko še naprej ponujali hrano in pijačo za s seboj, je danes sporočil švedski premier Stefan Löfven. Ta ukrep bo veljavi vsaj do 3. maja.
V veljavi ostajajo tudi omejitve glede števila ljudi v nakupovalnih centrih, trgovinah in fitnesih. "Če se želimo vrniti v normalno življenje, moramo omejiti širjenje okužb," je poudaril Löfven. "Za veliko noč ne sme biti velikih praznovanj," je pozval ljudi.
Prvo sproščanje ukrepov so sicer na Švedskem, ki je sprva ubrala milejši pristop k boju proti koronavirusu, a je kasneje uvedla tudi zavezujoče ukrepe, načrtovali za 11. april. Vendar pa je švedska agencija za javno zdravje vladi priporočila, naj počaka do 3. maja.
Število okužb namreč narašča v večjem delu države, kar predstavlja dodatno breme za zdravstveni sistem, so poudarili na agenciji. Okužbe pa naraščajo tudi na Finskem, ki je medtem do konca aprila podaljšala omejitve pri vstopu v državo. Tujci lahko v državo vstopijo samo izjemoma, poroča STA.
Od začetka epidemije so okužbo z novim koronavirusom na Madžarskem potrdili pri 652.433 ljudeh. Največ okužb so potrdili v prestolnici Budimpešta ter v županiji Pest. Skupno je pandemija bolezni covid-19 na Madžarskem, ki ima približno deset milijonov prebivalcev, zahtevala že 20.737 življenj. Država ima tako eno od najvišjih stopenj umrljivosti na svetu, poroča STA.
Proti bolezni covid-19 so na Madžarskem doslej cepili 2,011 milijona ljudi, od tega jih je 753.187 dobilo že oba odmerka cepiva. Po napovedih madžarske vlade naj bi v državi postopoma začeli rahljati protikoronske ukrepe, in sicer, ko bodo cepili 2,5 milijona ljudi.
Strogi ukrepi tudi med prazniki
Med velikonočnimi prazniki bodo v veljavi ostali strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa. Med drugim šolanje še naprej poteka na daljavo, predvidoma 7. aprila pa se odpirajo vrtci in osnovne šole. Zaprte ostajajo tudi vse nenujne trgovine in storitve, še naprej je v veljavi tudi policijska ura med 20. in 5. uro.
Večina ostalih držav med velikonočnimi prazniki ne napoveduje večjih dodatnih zaostritev ukrepov. Najbolj jih bodo zaostrili med drugim na vzhodu Avstrije in v Italiji, več sprememb je tudi pri prehajanju mej, piše STA.
V Avstriji bodo med velikonočnimi prazniki za vzhodne dežele veljali strogi ukrepi, saj beležijo precej višjo incidenco okužb kot v zahodnih deželah, pritisk pa čutijo tudi bolnišnice. V zveznih deželah Spodnja Avstrija in Gradiščansko bodo omejitve veljale od 1. do 6. aprila, na Dunaju pa do 11. aprila. Od doma bodo lahko prebivalci odšli samo na delo, nakup hrane in rekreacijo. Muzeji in nenujne trgovine bodo zaprti.
Ob vstopu v Italijo po novem obvezna karantena in ponovno testiranje
Podobni ukrepi kot v Avstriji veljajo tudi v Italiji, kjer je od začetka tedna več kot polovica od 20 italijanskih dežel označenih z rdečo barvo, kar pomeni najstrožje ukrepe za zajezitev virusa. Med velikonočnimi prazniki, torej od 3. do 5. aprila, bodo sicer po celotni državi v veljavi ukrepi rdeče stopnje. Pred majem v Italiji večjega sproščanja ukrepov ne načrtujejo. Do 30. aprila bodo tako v veljavi ukrepi, ki veljajo za rdeča in oranžna območja.
Med pogoji za vstop v Italijo sta od danes pa do 6. aprila – poleg že obveznega negativnega testa na koronavirus ter samoizjave in prijave na lokalno zdravstveno ustanovo – tudi petdnevna karantena ter po njenem izteku še ponovni test. Karantena in ponovno testiranje bosta v velikonočnem tednu obvezna tako za tuje državljane oziroma ljudi iz držav s t. i. seznama C, med katerimi so Slovenija in večina članic EU, kot tudi za italijanske državljane, ki se vračajo domov iz teh držav.
Ob vstopu v Italijo bo po novem obvezna karantena.
Tudi ob opravljenem cepljenju proti koronavirusu ali potrdilu o tem, da je posameznik bolezen covid-19 že prebolel, je sicer za vstop v Italijo obvezen negativen test, pri čemer od odvzema brisa ne sme miniti več kot 48 ur, je pa lahko PCR ali antigenski, je objavljeno na spletni strani slovenskega veleposlaništva v Rimu. Brez tega je obvezna 14-dnevna samoizolacija.
Izjeme, za katere obveznost negativnega testa ne velja, ostajajo med drugim dokazani službeni, zdravstveni ali drugi nujni razlogi, obmejni delavci ter tranzit v drugo državo. Ob vstopu v Italijo je treba izpolniti še posebno samoizjavo in tabelo ter jo poslati na elektronski naslov pristojne zdravstvene institucije (ASL). Kopijo elektronskega sporočila mora imeti oseba s seboj ter jo pokazati skupaj s samoizjavo ob morebitnem pregledu varnostnih organov, ki se lahko zgodi na celotnem ozemlju Italije in ne zgolj na mejnih prehodih, piše STA.
Na Hrvaško s 1. aprilom tudi z negativnim hitrim testom
Na Hrvaškem bodo s 1. aprilom omogočili vstop v državo vsem, ki so preboleli covid-19 ali se cepili proti njemu, za to pa ne bodo potrebovali svežega PCR testa. Vstop v državo bodo omogočili tudi z negativnim hitrim testom. Število okužb z novim koronavirusom se sicer vse bolj povečuje - današnjih 2.623 okužb je največ od 23. decembra lani.
Vstop v državo bo mogoč tudi z negativnim hitrim testom.
Kot je dejal hrvaški notranji minister Davor Božinović na današnji novinarski konferenci nacionalnega štaba civilne zaščite, bo Hrvaška od polnoči pri prehodu hrvaške meje omogočala vstop tudi potnikom, ki bodo predložili potrdilo o negativnem antigenskem testu. Povedal je, da bodo dovolili vstop državo tudi potnikom, ki imajo potrdilo o cepljenju, tudi s cepivi, ki niso potrjena v EU, kot sta rusko ali kitajsko. Od drugega odmerka bo sicer moralo miniti najmanj 14 dni.
V Hrvaško bodo lahko vstopili tudi tisti, ki so preboleli covid-19 v zadnjih 180 dneh. Izjema bo veljala za otroke do sedmega leta starosti, če potujejo s starši ali skrbniki, ki sami izpolnjujejo epidemiološke pogoje za vstop na Hrvaško. Izjema bo veljala tudi za "digitalne nomade", je po pisanju STA še povedal Božinović, a ni pojasnil, kako bodo to preverjali v praksi. Minister tudi ne pričakuje, da bodo imeli zaradi spremenjenih ukrepov na meji občutno več obiskov.
Obeta se poostritev ukrepov
Na državni ravni bodo s četrtkom nekoliko poostrili posamezne protikoronske ukrepe, tako da so znova prepovedali uporabo športnih dvoran za treninge, z izjemo prvega in drugega razreda športnikov. Vnovično so zaprli tudi otroške igralnice in delavnice v zaprtih prostorih. Ukrepi bodo veljali do 15. aprila.
Božinović je poudaril, da so lokalni štabi civilne zaščite v posameznih županijah dodatno poostrili ukrepe, kot je to v splitsko-dalmatinski in šibeniško-kninski županiji, v katerih so znova uveljavili obvezno uporabo zaščitnih mask na prostem, ko se na določenih lokacijah, kot so tržnice, pričakuje večje število ljudi. Prav tako so omejili obratovanje gostinskih lokalov do 20. ure. Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana med 20. in 6. uro zjutraj. Obvezno uporabo zaščitnih mask na prostem, tudi na terasah gostinskih lokalov, pa so napovedali v Zagrebu.
Poostreni ukrepi so posledica vse slabšega epidemiološkega stanja v državi. V minulih 24 urah so ob 10.622 testih potrdili 2623 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, kar je največ od 23. decembra lani, ko so jih potrdili 2763. V minulih 24 urah je umrlo 19 bolnikov s covidom-19, so še povedali na novinarski konferenci.
Prejšnjo sredo so na Hrvaškem potrdili 1891 novih okužb, v sredo pred štirinajstimi dnevi pa 1445, je povedal direktor hrvaškega zavoda za javno zdravje (HZJZ) Krunoslav Capak. Poudaril je, da so v prvih treh dneh tega tedna v državi potrdili 47 odstotkov več novih okužb kot v prvih treh dneh prejšnjega tedna. Trenutna 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev znaša 448,2, stopnja smrtnosti na milijon prebivalcev pa 1460,8.
V državi je trenutno 11.306 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. V bolnišnicah se zdravi 1337 covidnih bolnikov, od katerih jih 144 potrebuje pomoč medicinskih ventilatorjev. V samoizolaciji je 29.076 ljudi. Od 25. februarja lani so potrdili 271.632 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 5947 covidih bolnikov. Na Hrvaškem so doslej uporabili 464.003 odmerkov Pfizerjevega, Moderninega in AstraZenecinega cepiva proti covidu-19. Cepili so ljudi 374.399, od tega z dvema odmerkoma 81.171 cepiva, poroča STA.
V Nemčiji, kjer so sprva načrtovali popolno zaprtje med velikonočnimi prazniki, so si kasneje zaradi logističnih težav premislili. Ljudi pozivajo, naj med prazniki ostanejo doma. Kljub temu tudi letos za veliko noč ne bo dovoljeno druženje večjega števila svojcev ali prijateljev.
7