SiolNET. Novice Svet
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bruselj s študijo za izboljšanje bralne pismenosti v Evropi

3

termometer

Evropska komisija je objavila študijo o bralni pismenosti v EU, ki predstavlja ukrepe držav za izboljšanje bralne pismenosti in področja, na katerih morajo ta prizadevanja okrepiti.

Študija, ki je zajela 31 držav - poleg držav članic EU še Islandijo, Liechtenstein, Norveško in Turčijo - kaže, da jih je sicer večina dosegla napredek pri razvoju politik opismenjevanja, vendar se te ne osredotočajo dovolj na najbolj rizične skupine, kot so fantje, otroci iz prikrajšanih gospodinjstev in otroci priseljencev.

Do leta 2020 manj kot 15 odstotkov slabih bralcev? Ministri za izobraževanje držav članic EU so si zadali cilj zmanjšati delež slabih bralcev z 20 na manj kot 15 odstotkov do leta 2020. Ta cilj so zaenkrat dosegle samo Belgija oziroma njena flamska skupnost, Danska, Estonija, Finska in Poljska.

Študija, ki jo je za Evropsko komisijo naredila mreža Eurydice, se osredotoča na štiri glavne teme: učne metode, spopadanje s težavami pri branju, izobraževanje učiteljev in spodbujanje branja zunaj šole.

Temelji za učenje branja že na predšolski ravni V zadnjih letih je bilo v izboljšanje nacionalnih smernic in spodbujanje najboljših pedagoških praks na tem področju vloženega veliko truda. V Evropi je sedaj splošna praksa, da se temelji za učenje branja gradijo že na predšolski ravni. Šole pri poučevanju branja poleg tega vse pogosteje uporabljajo raznovrstno gradivo, na bralne spretnosti pa se pazi tudi pri drugih predmetih. Vendar pa ni ene same metode, ki bi zagotavljala uspeh.

Na splošno v državah obstajajo dobre nacionalne smernice glede učnega načrta, pozornost pa bi bilo treba usmeriti k učiteljem, ki naj te smernice upoštevajo v praksi. Študija je tudi pokazala, da imajo samo v Veliki Britaniji, na Irskem in Malti ter v petih skandinavskih državah v šolah strokovnjake za branje, ki nudijo podporo učiteljem in učencem.

Bralna pismenotst v Sloveniji pod povprečjem EU Po mednarodni raziskavi bralne pismenosti PISA, ki meri znanje in sposobnosti 15-letnikov, iz leta 2009 je Slovenija pod povprečjem EU, hkrati pa so razlike med učenci relativno majhne. Podobno velja za Češko, Slovaško, Litvo, Latvijo, Španijo, Romunijo in Turčijo. Te države morajo nameniti več pozornosti učenju branja na sploh in ne le pri določenih skupinah populacije ter na ta način izboljšati povprečen rezultat.

Podobno je pokazala tudi mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS, ki se osredotoča na učence četrtih razredov, iz leta 2006. Slovenija se je v tej raziskavi uvrstila v skupino držav, v kateri so bile še Belgija oz. njena francoska skupnost, Francija, Islandija in Norveška.

Konstanten napredek iz leta v leto V primerjavi s prejšnjo raziskavo PIRLS iz leta 2001 je sicer Slovenija pet let kasneje pokazala veliko boljše rezultate, saj je zabeležila precej višje povprečje. Sodeč po nekih drugih raziskavah je Slovenija na področju bralne pismenosti bistveno napredovala že tudi v obdobju 1991-2001 in je bila ena redkih držav, ki je pokazala konstanten napredek iz leta v leto.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin