Ponedeljek, 5. 12. 2022, 14.27
2 leti
Bruselj pripravil načrt za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
2
Komisija je akcijski načrt predstavila ob naraščajočem številu prihodov migrantov prek Zahodnega Balkana v EU, kar je predvsem posledica neusklajenosti vizumskih politik. V prvih desetih mesecih letos je namreč v Evropsko unijo prek te regije nezakonito vstopilo 128 tisoč ljudi. Zahodnobalkanska pot tako velja za najbolj aktivno migracijsko pot v EU.
Evropska komisija je danes predstavila akcijski načrt za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu. Ta vključuje 20 ukrepov, katerih namen je okrepiti upravljanje meja in vračanje migrantov, pospešiti azilne postopke v državah Zahodnega Balkana ter zagotoviti usklajenost vizumskih politik držav v regiji z EU.
"Naraščajoče število prihodov migrantov po zahodnobalkanski migracijski poti naslavljamo s posebnim akcijskim načrtom. To je 20 konkretnih in takojšnjih ukrepov, ki jih lahko izvedemo. Naš cilj je, da z usklajenim delovanjem znižamo število prihodov," je ob predstavitvi načrta povedal podpredsednik Evropske komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritis Schinas.
Prvi steber ukrepov je namenjen okrepitvi upravljanja meja, kar je treba po Schinasovih besedah storiti vzdolž vse migracijske poti. "Na vsaki meji, pa naj bo to meja EU ali pa meja med dvema državama Zahodnega Balkana, potrebujemo močno prisotnost EU na terenu, kar najbolj moramo izkoristiti nov mandat Frontexa," je poudaril.
"Vsakdo, ki pride nezakonito, mora biti ustrezno registriran"
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je pojasnila, da je trenutno na Zahodnem Balkanu okoli 500 članov osebja agencije za mejno in obalno stražo Frontex, ki so nameščeni zgolj na zunanjih mejah EU. V skladu z novim mandatom agencije pa jih bo mogoče namestiti tudi na mejah med državami Zahodnega Balkana.
Z ukrepi v okviru drugega stebra želi EU pomagati državam v regiji pri pospešitvi azilnih postopkov in postopkov registracije. "Izjemno pomembno je, da je vsakdo registriran, to velja tako za države Zahodnega Balkana kot za naše članice. Vsakdo, ki pride nezakonito, mora biti ustrezno registriran, drugače naš sistem ne bo deloval pravilno," je povedala komisarka Johansson.
Tretji steber je medtem namenjen boju proti tihotapcem ljudi, je pojasnil podpredsednik komisije. Pri tem je opozoril na novoustanovljeno Europolovo operativno skupino za boj proti tihotapljenju ljudi na meji med Srbijo in Madžarsko. Namen ukrepov v četrtem stebru pa je okrepitev vračanja migrantov. Gre za vračanje iz EU v države Zahodnega Balkana kot tudi pomoč tem državam pri vračanju migrantov v tretje države.
Komisarka napovedala vzpostavitev program za prostovoljno in neprostovoljno vračanje
Za prihodnje leto je komisarka napovedala vzpostavitev program za prostovoljno in neprostovoljno vračanje z Zahodnega Balkana. Program, ki trenutno pilotno deluje že v BiH, se bo osredotočil na okrepitev sodelovanja in usklajevanja med EU, Zahodnim Balkanom in državami izvora.
Peti steber akcijskega načrta vključuje ukrepe, namenjene uskladitvi vizumskih politik zahodnobalkanskih držav z vizumsko politiko EU. "Ni sprejemljivo, da imajo naši zahodnobalkanski parterji brezvizumske dogovore s tretjimi državami, ki nato izkoriščajo luknje, da dobijo nezakonit dostop do EU," je povedal Schinas.
Johanssonova je o tem pojasnila, da večina tistih, ki brez vizumov pridejo na Zahodni Balkan in nato v EU, pride prek Srbije. Vendar pa imajo vse države v regiji velika neskladja z vizumsko politiko EU, zato je treba to vprašanje nasloviti v vseh, je poudarila.
2