Bruselj morda prepričali, vlagatelji še dvomijo

"To je bila gasilska akcija in ogenj je bil pogašen," je po odzivu Evropske komisije zmagoslavno dejala Bratuškova. V tujini niso vsi popolnoma prepričani o njenih besedah. Komisija je podvomila, da je bilo narejeno dovolj za to, da bo slovenska centralna banka primerno nadzirala bančni sektor, piše Financial Times in dodaja, da komisija zaradi skrbi glede stabilnosti slovenskega bančnega sektorja želi zunanjo in takojšnjo revizijo bank.

FT poudarja, da je omenjena zahteva najbolj zbodla v oči med vsemi priporočili za Slovenijo, ki jih je razkril izvršni organ EU-ja. "Poziv k obsežni in takojšnji reviziji slovenskih bank ne bo pripomogel veliko k pomiritvi strahov med nekaterimi vlagatelji, da bi Slovenija lahko postala naslednji Ciper. To pomeni, da ji je usojeno še naprej ostati na vrhu seznama držav, na katere je treba biti pozoren, dokler revizija ne bo končana," sklene FT.

Vlada je svoj program v Bruselj poslala 9. maja, da bi z njim svoje evropske partnerje pomirila, naj ne skrbijo in da ne bomo postali šesta evropska država, ki bo prisiljena prositi za mednarodno finančno pomoč. "Nedavna prodaja obveznic je vladi kupila čas, da izvede reforme, in odstranila grožnjo prošnje za pomoč, vendar je še vedno veliko negotovosti," je bil v izjavi za Bloomberg nekoliko bolj optimističen James Howat, ekonomist pri Capital Economics v Londonu.

"Slovenija je delno izpolnila nekatere politične naloge, da bi se izognila pomoči," pa je svojim strankam poročal ekonomist pri Citigroup Inc. v Pragi Jaromir Sindel. Dodal je, da bo država "ostala pod podrobnim nadzorom".

Tako kot komisija tudi analitiki opozarjajo, da predlog vlade na papirju sicer drži vodo, da pa bo Slovenija pod budnim očesom tujine pri izvajanju napovedanih ukrepov.