Sobota, 16. 7. 2016, 11.18
6 let, 6 mesecev
"Brez podpore vrha vojske je državni udar obsojen na neuspeh"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
8
"V Turčiji je vojska zgodovinsko imela zelo močno vlogo. Kar nekako smo pozabili, da lahko pride do poskusa državnega udara," opozarja profesor in politolog Bogomil Ferfila.
Ponoči je v Turčiji del vojske poskusili izvesti državni udar. Vojska je sporočila, da je prevzela nadzor nad državo. V Istanbulu so vojaki zaprli mostova čez Bospor, v Ankari je izbruhnili spopadi med vojaki in policijskimi silami. Napaden je bil tudi parlament.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je poskus državnega udara obsodil in pozval ljudi na ulice. Ljudje so množično sledili Erdoganovemu pozivu. Na ulice so odšli tudi Erdoganovi nasprotniki, a kot so dejali, ne zaradi Erdogana, ampak ker si želijo ohraniti demokracijo v državi.
V jutranjih urah je postalo jasno, da je poskus vojaškega udara spodletel. Turški premier Binali Yildirim je sporočil, da oblasti razmere večinoma obvladujejo. Vladne sile so priprle že več kot 1.500 uporniških vojakov, poročajo turški mediji. V spopadih je umrlo 161 ljudi.
Erdogana je ob jutranjem prihodu v Istanbul pričakala množica podpornikov.
Ferfila: Turška vojska je nosilec dediščine Kemala Atatürka
"V Turčiji je vojska zgodovinsko imela zelo močno vlogo. Kar nekako smo pozabili, da lahko v državi pride do državnega udara, kar je bila praksa do nedavnega. Vojska v Turčiji je namreč nosilec dediščine ustanovitelja moderne in sekularne turške države Kemala Atatürka," opozarja profesor politologije Bogomil Ferfila. Pri tem izpostavlja štiri ključne vzroke za nočni poskus državnega udara:
- Erdogan je oblast vse bolj koncentriral v svojih rokah,
- prestopil je rubikon islamistične organiziranosti države,
- zadnji teroristični napadi v Ankari in Istanbulu so pokazali na nezmožnost vlade, da zagotovi varnost svojih državljanov, in
- stopnjevanje napetosti s kurdsko manjšino.
Erdogan ni imel popolnega nadzora nad vojsko
Ferfila pri tem opozarja, da je Erdogan politik, ki ni izšel iz vojske. "Politiki, kot je npr. sirski predsednik Bašar Al Asad, točno vedo, kako vojska deluje. Zato jo lahko ustrezno nadzirajo, uradno ob pomoči civilne oblasti, neuradno pa nad vojsko izvajajo osebni nadzor."
Erdogan je v preteklih letih dodobra prevetril poveljniško strukturo turške vojske in vanjo postavil sebi zveste generale. Ferfila pri tem poudarja, da čeprav se je na prvi pogled zdelo, da si je s tem pokoril vojsko, pa ni vzpostavil popolnega nadzora nad vojsko. "Zmanjkal mu je varnostni nadzor obveščevalnih agencij. Del vojske ga je s poskusom državnega udara presenetil, pa ne samo njega, ampak celotni Zahod," poudarja Ferfila.
Ferfila po spodletelem državnem udaru ne pričakuje premikov v turški zunanji politiki. "Njena vloga v Natu se ne bo spremenila," poudarja.
Zakaj vojaški udar ni bil uspešen?
"Da je vojaški udar uspešen, ga mora izvesti vrh vojske, ki ustrezno porazdeli vse vojaške enote, da koordinirano prevzamejo nadzor nad mediji in državnimi institucijami," razlaga Ferfila. In ker je v tem primeru šlo za vojaški udar le dela vojske, je bil že vnaprej obsojen na neuspeh, pravi.
Uspešno izvedeni vojaški udari v Turčiji:
- 27. maj 1960: Vojska je izvedla državni udar zaradi domnevne ogroženosti demokratičnega sistema. Vlada je namreč omejila svobodo medijev in pravice opozicijskih politikov, kar je vodilo v študentske proteste. Premierja Adnana Menderesa in dva ministra so septembra 1961 obesili, vojska pa je na oblasti ostala 17 mesecev.
- 12. marec 1971: Državni udar je vojska izvedla kot odgovor na nasilni ekstremizem skrajne levice. Vojska je premierja Sulejmana Demirela prisilila, da je z memorandumom odstopil.
- 12. september 1980: Povod za nov državni udar je bil shod islamistične stranke v mestu Konya, na katerem so zahtevali uvedbo šeriatskega prava v državi. Vojska pod vodstvom generala Kenana Evrenaje uveljavila vojno zakonodajo, aretirali so okoli 650 tisoč ljudi in jih veliko usmrtili. Vojaška vladavina se je uradno končala novembra 1983.
Premikov v turški zunanji politiki ni pričakovati
Ferfila ocenjuje, da bo Erdogan v kratkem izvedel ustrezne kadrovske menjave, da bo vzpostavil popoln nadzor nad vsemi vojaškimi enotami. "Morda bo reorganiziral sistem poročanja. Priporočljivo je, da vojaški poveljniki poročajo neposredno predsedniku in ne prek posrednikov, kakor je bila praksa do zdaj v Turčiji. Pričakujem tudi, da bo vzpostavil bolj sistematično varnostno mrežo, ki bo dajala večjo pozornost vojski."
Ne pričakuje pa premikov v turški zunanji politiki. "Njena vloga v Natu se ne bo spremenila. Spodleteli državni udar je notranjepolitični šok, identičen tistim, ki jih je država doživela ob zadnjih terorističnih napadih," je za konec pojasnil Ferfila.
8