Bratuškova: Projekte je treba nadgraditi tako, da bo cestna infrastruktura odpornejša na vode

Ministrica si je danes ogledala rekonstrukcije državne cestne infrastrukture na relacijah Ljubno ob Savinji–Struge–Žaga–Zgornje Stranje–Stahovica. Kot je spomnila, je ujma uničila okoli tretjino cestnega omrežja. "Do danes smo interventno sanirali in vzpostavili prevoznost praktično v celoti, delna zapora je še na osmih kilometrih cest, predvsem na Koroškem," je dejala.

Za prvo intervencijo je vlada namenila 75 milijonov evrov 

Za prvo intervencijo za ponovno prevoznost cest je država po njenih navedbah namenila 75 milijonov evrov, celotna sanacija cestnega omrežja po poplavah pa bo državo skladno z vladnim programom stala 508 milijonov evrov. Za rekonstrukcije cest na teh območjih predvidevajo 308 milijonov evrov, približno 120 milijonov evrov pa za mostove, za štiri podrte in druge, da se ne bi zgodilo še kaj podobnega.

"Vsi mostovi začasno stojijo. Most v Kamniku oziroma Stahovici so sprojektirali že prej, tako da ga je bilo treba uskladiti z vodarji, in ga že gradijo. Za mostova čez Kamniško Bistrico delajo projekte oziroma revizije, največji izziv je most v Otiškem Vrhu, ki ga je treba zaradi višjih ocen stanja voda na novo sprojektirati," je povedala.

Dela ovirajo nove vremenske nevšečnosti 

Glede obvoznice v Lučah je povedala, da imajo še nekaj izzivov z določenimi zemljišči. "To je glavna ovira," je dejala in dodala, da tudi tam z vodarji delajo z roko v roki. "Obvoznica je hkrati en del protipoplavnih ukrepov in se zavedamo, da je za to območje zelo nujna," je dodala.

Dela ovirajo nove vremenske nevšečnosti, pri čemer je treba poskrbeti za varnost. Po današnjih pogovorih o proračunih za leti 2025 in 2026 bo po njenih navedbah znano več. "Želela bi si, da bi stvari lahko šle hitreje. Naš cilj je, da v nekaj letih na teh območjih naredimo vse, kar je treba. Nato pridejo na vrsto projekti, ki jih zdaj pripravljamo. Popoplavna sanacija je prioriteta v letošnjem in prihodnjih dveh letih," je povedala.

Pri tretji razvojni osi po njenem mnenju v zadnjem letu delajo velike korake. "Pridobili smo praktično vsa gradbena dovoljenja od Velenja do Slovenj Gradca, zdaj delamo na tem, da čim prej pridobimo gradbeno dovoljenje od Šentruperta do Velenja. V začetku junija je bila javna razgrnitev tretje razvojne osi od Slovenj Gradca naprej, jeseni načrtujemo še zadnji del proti Avstriji," je še povedala.

Novice Državni sekretar na Koroškem: Na pol dokončana dela so izničena. Treba je začeti znova.