Nemčija in Avstrija sta z lahkoto prebrodili krizo. Zdaj obe vladajoči koaliciji, ki sta vodili državo skozi krizo, čaka volilna preizkušnja. Kako se bosta odrezali?
81-milijonska Nemčija in 8,2-milijonska Avstrija, dve uspešni in bogati državi sredi stare celine, sta tik pred volitvami. Nemci se bodo na volišče odpravili to nedeljo, Avstrijci pa teden dni pozneje – 29. septembra.
Nemčija in Avstrija uspešno skozi krizo
To pa ni edina podobnost med državama. Obe državi sta v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, zlasti kriznimi južnoevropskimi, brez večjih težav in hitro "preveslali" razburkano morje krize.
Nemčija, ki je največje evropsko gospodarstvo in četrto na svetu (za ZDA, Kitajsko in Japonsko), je – kot poudarja tednik Focus – kot evropska gospodarska lokomotiva sama povlekla EU in evroobmočje iz recesije.
Naši severni sosedje bogatejši od Nemcev
Gledano primerjalno, gre Avstriji še bolje kot Nemčiji: avstrijsko gospodarstvo je namreč manjše, a so Avstrijci bogatejši od Nemcev. Lani je imela Nemčija bruto domači produkt (BDP) na prebivalca 31.115 evrov, kar jo – če se upošteva primerjavo kupne moči – uvršča na enajsto mesto med evropskimi državami. Naša severna soseda je s 36.402 evra uvrščena višje, na šesto mesto.
V obeh državah so temelj gospodarske moči majhna in srednje velika podjetja. Prav tako sta obe državi že pred leti uvedli protržne reforme – Avstrija v času črno-modre koalicije pod kanclerjem Wolfgangom Schüsslom med letoma 2000 in 2006, Nemčija pa v času rdeče-zelene koalicije pod vodstvom kanclerja Gerharda Schröderja s sprejetjem t. i. Agende 2010 v letih 2003–2005.
Kdo bo zmagovalec nemških volitev in kdo poraženec?
Bodo uspešni gospodarski rezultati zdajšnjih vladajočih koalicij zadostovali tudi za zmago na bližajočih se zveznih volitvah? V Nemčiji bo krščanska unija (CDU/CSU) najverjetneje posamična zmagovalka, vprašanje pa je, koliko bodo dobili njihovi koalicijski partnerji liberalci (FDP), ki se v javnomnenjskih anketah gibljejo okoli petih odstotkov, kolikor znaša volilni prag za vstop v bundestag.
Po javnomnenjskih anketah sta oba tabora, desni (unija in FDP) in levi (SPD, Zeleni in Leva stranka), bolj ali manj skorajda izenačena. V večini anket je v prednosti desnica, vendar je prednost minimalna – od enega do dveh odstotkov.
Vprašanje je tudi, kako se bodo odrezale zunajparlamentarne stranke. Protievrska Alternativa za Nemčijo (AfD) se giblje blizu volilnega praga, nemški Pirati verjetno nimajo možnosti za vstop v parlament.
Kakšna bo povolilna koalicija v najpomembnejši evropski državi?
Povolilna koalicija je tako uganka. Gotovo je samo, da se bo črno-modra koalicija pod vodstvom Angele Merkel nadaljevala, če bosta obe meščanski stranki zbrali dovolj sedežev v zveznem parlamentu.
V nasprotnem primeru so vse možnosti odprte: od rdeče-zelene-rdeče vlade (čeprav socialdemokrati in Zeleni javno zavračajo koalicijo z nekdanjimi vzhodnonemškimi komunisti iz Leve stranke), manjšinske vlade SPD-Zeleni, ki bi jo podprla Leva stranka, koalicija med CDU/CSU in Zelenimi do velike koalicije med CDU/CSU in socialdemokrati.
Velika koalicija – avstrijska politična tradicija
Prav velika koalicija med Avstrijsko socialdemokratsko stranko (SPÖ) in Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP) od leta 2006 oziroma 2007 vlada v Avstriji (še prej pa v letih 1945–1966 pod vodstvom ljudske stranke in 1987–2000 pod vodstvom socialdemokratov).
Leta 2008 je velika koalicija, ki jo je vodil socialdemokratski kancler Alfred Gusenbauer, zaradi zdrah neslavno propadla, a se je po predčasnih volitvah spet oblikovala velika koalicija pod vodstvom socialdemokratskega kanclerja Wernerja Faymanna, ki je zdržala do rednih volitev.
V Avstriji tudi po volitvah najverjetneje velika koalicija
Najverjetneje bo tudi po 29. septembru ostala na oblasti velika koalicija. Po Gallupovi javnomnenjski anketi bodo zmagali socialdemokrati (28 odstotkov), druga bo ljudska stranka, ki jo vodi Josef Pröll (25 odstotkov), tretji bodo z 20 odstotki skrajno desni svobodnjaki (FPÖ), ki jih vodi Heinz Christian Strache, četrti Zeleni (15 odstotkov), ki jih vodi v Beljaku rojena Eva Glawischnig-Piesczek.
Haiderjevi iz parlamenta, liberalci na robu, Pirati brez možnosti
Zelenim sledi protievrska stranka Team Stronach kanadsko-avstrijskega poslovneža Franka Stronacha (sedem odstotkov), ki med drugim zagovarja uvedbo "neoliberalne" 25-odstotne enotne davčne stopnje.
Druge stranke so po Gallupovi anketi pod štiriodstotnim volilnim pragom in ni gotovo, da bodo videle dunajski zvezni parlament. Sredinska lista NEOS (kratica iz Das Neue Österreich), v kateri je združilo moči več strank, med katerimi je najmočnejši Liberalni forum, katerega prva dama je koroška Slovenka Angelika Mlinar, ima tri odstotke (Mlinarjeva je doktorica prava, ki pa je leta 2005 obesila pravno kariero na klin in začela peči kekse pod blagovno znamko Angelski keksi).
Še manj – pičel en odstotek – so namerili za zdaj še parlamentarnemu Zavezništvu za Avstrijo (BZÖ), ki ga je pred leti ustanovil pokojni Jörg Haider, in avstrijskim Piratom.