Petek, 30. 6. 2017, 4.02
6 let, 6 mesecev
Bo Trump rešil Hrvaško pred Slovenijo in Merklovo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
19
Hrvaška, kot je že dolgo napovedovala, odločitve arbitražnega sodišča o meji s Slovenijo ne bo upoštevala in pri tem upa na pomoč ZDA. Nemčija na drugi strani pričakuje izvršitev arbitražne razsodbe v šestih mesecih.
Stališče Hrvaške do arbitražnega sodišča in njegove razsodbe o slovensko-hrvaški meji je znano že od izbruha prisluškovalne afere poleti 2015, ko se je naša soseda umaknila iz arbitraže.
- Tu poteka meja med Slovenijo in Hrvaško
- Hrvaški premier: Sodbe ne bomo spoštovali
- "Odločitev je izjemnega pomena za Slovenijo"
- Joško Joras je razočaran, v Mirišču se veselijo
Hrvaški "evergreen" od leta 2015 naprej: Arbitražno sodišče je kompromitirano
Hrvaški premier Andrej Plenković zavrača arbitražno razsodbo in poziva Hrvaško k enotnosti.
Stališče, da je postopek razsojanja o slovensko-hrvaški meji zaradi stikov med zdaj že nekdanjim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in zdaj nekdanjo slovensko agentko pri arbitražnem sodišču Simono Drenik kompromitiran, smo iz ust hrvaških politikov, tudi premierja Andreja Plenkovića, slišali tudi v četrtek pred objavo razsodbe in po njej.
Hrvaška rešilno bilko vidi v ZDA
Hrvaški mediji veliko pozornost namenjajo informacijam, ki prihajajo iz hrvaških diplomatskih krogov. Po teh informacijah naj bi imela Hrvaška pri zavračanju razsodbe podporo ZDA.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović se bo 6. julija v Varšavi v okviru pobude z imenom Tri morja srečala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Hrvaški mediji srečanje razlagajo kot dokaz ameriške podpore Hrvaški glede arbitražne razsodbe.
Hrvaški mediji se tudi sklicujejo na izjave ameriškega veleposlanika ZDA v Sloveniji Brenta Hartleyja, naj Slovenija in Hrvaška najdeta dvostransko rešitev. ZDA podpirajo mednarodno pravo, a to je pogostokrat zapleteno, še pravi Hartley.
Previdno sporočilo ameriškega veleposlaništva v Zagrebu
Oglasilo se je tudi ameriško veleposlaništvo v Zagrebu, ki je sporočilo, da se ZDA zavedajo razsodbe arbitražnega sodišča. A Američani v tem sporočilu niso nedvoumno stopili na hrvaško stran, ampak so poudarili, da so tako Sloveniji kot Hrvaški jasno sporočili, naj rešita to dvostransko vprašanje. Pričakujejo, da bosta to državi uredili čim hitreje.
Berlin prisolil zaušnico Zagrebu
Hladna prha za Hrvaško je v četrtek, še pred objavo razsodbe, prišla iz Berlina. Nemčija, ki zgodovinsko velja za velikega zaveznika naše južne sosede, je prek svojega veleposlaništva v Zagrebu jasno opozorila Hrvaško, naj razsodbo izvrši v šestih mesecih.
Nemčija velja za tradicionalno zaveznico Hrvaške, a tokrat ni stopila na stran naših južnih sosedov.
Avstrijci pozdravljajo razsodbo, a niso strogi do Hrvatov
Podobno, a do Hrvaške malce milejše stališče, je stališče Avstrije. Zunanjo ministrstvo naše severne sosede je pozdravilo razsodbo o meji, a za razliko od Nemčije Avstrija ni jasno pozvala Slovenije in Hrvaške, naj uveljavita razsodbo, ampak samo pozvala obe državi, da razsodbo vidita kot odločilni korak h končanju medsebojnih mejnih sporov.
Litva in Poljska hrvaški zaveznici?
Hrvaški mediji tudi pišejo, da ima Hrvaška v zavračanju razsodbe podporo tudi pri nekaterih članicah EU. Pri tem se omenjata Poljska in Litva.
Ali je to res, se bo mogoče videlo že prihodnji teden, ko bo na svoji seji o četrtkovi razsodbi arbitražnega sodišča razpravljala Evropska komisija. Ta sicer jasnega stališča do razsodbe še ni dala. Kot je povedal tiskovni predstavnik komisije Alexander Winterstein, mora najprej še preučiti razsodbo.
Med državami, ki naj bi podprle hrvaško neupoštevanje arbitražne razsodbe, hrvaški mediji omenjajo tudi Poljsko, najmočnejšo članico višegrajske četverice. Na fotografiji: poljski predsednik Andrzej Duda in poljska premierka Beata Szydlo.
Hrvati in rožljanje z orožjem
Hrvaški mediji in politiki poudarjajo, da je Hrvaška pripravljena na nadaljnje pogovore o odprtih mejnih vprašanjih s Slovenijo. Čeprav se je pred razsodbo veliko ugibalo o morebitni zaostritvi odnosov in morebitnih mejnih izgredih, pa predstavniki hrvaške države za zdaj ne rožljajo z orožjem. Pri tem pa opozarjajo Slovenijo, naj ne izvaja enostranskih ukrepov.
Strah Hrvatov, da bi Slovenija blokirala njihov vstop v schengen
Da na Hrvaškem veliko ugibajo o tem, ali jih bo Slovenija skušala prisiliti v izvršitev razsodbe z blokado hrvaškega vstopa v schengen, priča četrtkov odziv poslanca opozicijskih socialdemokratov Orsata Miljenića. Ta je Sloveniji, če bo Hrvaško izsiljevala z vstopom v schengen, zagrozil s protiukrepi.
Bi morala Slovenija blokirati hrvaško vstopanje v schengenski sistem?
Ugledni hrvaški diplomat pohvalil razsodbo arbitražnega sodišča
Premier Plenković je vse hrvaške stranke in politične dejavnike že pozval k ohranjanju enotnosti in trdnih stališč o meji s Sloveniji. A izkušeni hrvaški diplomat Ivica Maštruko je v pogovoru za hrvaško spletno stran Index s svojim stališčem že malce izstopal iz do zdaj enotnega hrvaškega soglasja o meji.
Maštruko je sicer prepričan, da niti Merklova oziroma Nemčija niti katera druga država nima pristojnosti, da bi zahtevala izvršitev razsodbe od Hrvaške, a po drugi strani je pohvalil razsodbo arbitražnega sodišča in poudaril, da bo odločitev sodišča temelj vsakega dvostranskega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško.
19