Torek, 21. 11. 2023, 22.46
1 leto, 1 mesec
Bo nizozemsko vlado prvič vodila ženska, nekdanja prosilka za azil?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,18
Zaradi svoje brezkompromisnosti si je Dilan Yesilgöz v medijih prislužila vzdevek pitbul v visokih petah.
Na Nizozemskem bodo v sredo potekale predčasne parlamentarne volitve, ki bodo, kot kaže, spremenile politično krajino v državi. Po rekordnih 13 letih vladanja Marka Rutteja bi lahko nizozemsko vlado prvič vodila ženska ali pred nekaj meseci ustanovljena stranka zagrizenega borca proti korupciji. Izid je glede na ankete težko napovedati. V tekmi za nizozemski parlament sodeluje 26 strank, od katerih štirim kaže najbolje.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah na Nizozemskem je čutiti, da se v nizozemski politiki začenja novo obdobje. Rutte se po trinajstih letih umika s položaja, na tokratnih volitvah pa so se pojavili številni novi obrazi, vključno z Dilan Yesilgöz, novo vodjo liberalno-konservativnega VVD, ki ga je vodil Rutte.
Rutte se po 13 letih umika s položaja premierja.
46-letna kandidatka kot osemletna prosilka za azil prišla iz Turčije
46-letna Dilan Yesilgöz je na Nizozemsko prišla kot osemletna prosilka za azil iz Turčije in si zdaj prizadeva za zmanjšanje priseljevanja. Sedanja ministrica za pravosodje je medijsko spretna političarka, ki svoje sledilce na omrežju Instagram razveseljuje s fotografijami svojih psov in je stalno prisotna v nizozemskih političnih pogovornih oddajah. Zaradi svoje brezkompromisnosti si je v medijih prislužila vzdevek pitbul v visokih petah. A kritiki pravijo, da samo poudarja, da bo delala drugače kot Rutte, ne pojasni pa, kako.
Enako dobro kaže tudi povsem novi stranki
Glede na Poll of Polls bruseljskega spletnega biltena Politico, ki prikazuje povprečje pomembnejših javnomnenjskih raziskav, bi VVD prejšnji teden podprlo 18 odstotkov Nizozemcev. Enak delež glasov bi dobila tudi povsem nova stranka Nova družbena pogodba (NSC), ki jo je ustanovil karizmatični žvižgač in borec proti korupciji Pieter Omtzigt. 49-letni poliglot, ki se je izobraževal v Veliki Britaniji in Italiji, je s svojim prizadevanjem za očiščenje nizozemske politike sprožil politični potres v državi.
Omtzigt izpostavlja, da je bilo na Nizozemskem v zadnjih letih veliko političnih neuspehov, zato se zavzema za številne reforme. Tudi on ima trdo stališče do priseljevanja. A volivce je nekoliko zmedel z napovedjo, da v primeru zmage njegove stranke na volitvah ne bo nujno tudi premier. Ni izključil niti možnosti, da bi bil predsednik nizozemske vlade nekdo, ki ni niti na kandidatni listi NSC.
Politična analitičarka Julia Wouters je za AFP dejala, da je Omtzigt za mnoge Nizozemce nekakšen mesija s poslanstvom reformiranja Nizozemske. "V bistvu je nacionalni junak, vendar veliko ljudi ne ve, za kaj se pravzaprav zavzema," je ocenila.
Tretje mesto se obeta nekdanjemu evropskemu komisarju
Glede na ankete se tretje mesto na volitvah s 16 odstotki glasov obeta nekdanjemu evropskemu komisarju Fransu Timmermansu, ki vodi skupno koalicijo zelenih in laburistov.
V igri tudi skrajno desna stranka
V igri je tudi skrajno desna stranka PVV Geerta Wildersa. Njegovo protipriseljensko, protiislamsko in protievropsko sporočilo ima stabilno podporo. Glede na Poll of Polls bi za to stranko glasovalo 13 odstotkov volivcev, ključno pa je, da bi Yesilgöz lahko z njo oblikovala morebitno vladajočo koalicijo.
Stranki kmetov (BBB), ki je nastala iz protestov proti ukrepom za omejevanje izpustov dušika in ki je na začetku leta zmagala na volitvah v senat, medtem glede na javnomnenjske raziskave pohaja moč. S šestimi odstotki glasov bi se glede na ankete uvrstila na peto mesto.
70 odstotkov volivcev še neodločenih
Tokratne volitve na Nizozemskem so zelo nepredvidljive, saj se, kot je razvidno iz zadnjih anket, kar 70 odstotkov volivcev še ni odločilo, koga bodo volili, poleg tega pa je mogoče tudi, da nobena stranka ne bo dobila 30 sedežev v parlamentu s 150 sedeži.
Posebnost nizozemskih volitev je tudi ta, da je prag tako nizek, da bi se lahko v parlament uvrstilo kar 17 strank. Zadnja koalicija je nastajala devet mesecev in je trajala manj kot dve leti.
