SiolNET. Novice Svet
3,30

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bližnji vzhod ponovno nevarno vre

3,30

termometer

 | Foto: Reuters
Foto: Reuters

Zadnje dni se stopnjuje besedna vojna med dolgoletnima tekmicama na Bližnjem vzhodu. Iran in Savdska Arabija se medsebojno obtožujeta (vojaške) agresije. Je na vidiku nova vojna?

Državi že dolga leta vodita t. i. nadomestne vojne v številnih sosedah. Igrišče za spopad regionalnih sil je zadnja leta tudi Sirija. Iran podpira predsednika Bašarja Al Asada, Savdska Arabija pa je ena glavnih podpornic oboroženih opozicijskih skupin, zaradi česar jo Teheran obtožuje, da podpira sunitsko Islamsko državo (IS). V Iraku Teheran financira šiitske oborožene skupine, Savdska Arabija pa si prizadeva izboljšati odnose z iraško vlado.


Preberite še:
Srhljivo sporočilo Savdske Arabije sosedi


V Jemnu že dve leti in pol divja vojna, kjer sta Sevdska Arabija in Teheran na nasprotnih bregovih. | Foto: Reuters V Jemnu že dve leti in pol divja vojna, kjer sta Sevdska Arabija in Teheran na nasprotnih bregovih. Foto: Reuters Zaradi zadnjih dogodkov pa se krepijo strahovi, da bo novo prizorišče vojaških spopadov Irana in Savdske Arabije postal Libanon. Vojna besed med državama se je zaostrila, ko je Rijad balistično raketo, izstreljeno iz Jemna, prestregel v bližini enega svojih največjih letališč isti dan, kot je v savdski prestolnici svoj presenetljiv odstop napovedal libanonski premier Saad Hariri.

Iran in Hezbolah podpirata jemenske upornike

Rijad je zaradi izstrelitve rakete z ozemlja Jemna Iran obtožil neposredne vojaške agresije, češ da upornim Houtujcem v Jemnu dobavlja rakete. Iran podpiranja Hotujcev ne skriva, zanika pa, da jemenske upornike oborožuje. V odzivu je iranski predsednik Hasan Rouhani Rijadu očital, da s konfliktoma v Siriji in Jemnu, kjer je Savdska Arabija pred letom in pol sprožila vojno, krepi Islamsko državo in da Rijad čaka moč islamske republike, če se bodo vojaške grožnje nadaljevale. Savdska Arabija pa je svojim državljanom ukazala, naj zapustijo Jemen in naj ne potujejo v Libanon.

Savdski predstolonaslednik Mohamed bin Salman je po izstrelitvi rakete iz Jemna proti Rijadu Iran obtožil vojaške agresije. | Foto: Reuters Savdski predstolonaslednik Mohamed bin Salman je po izstrelitvi rakete iz Jemna proti Rijadu Iran obtožil vojaške agresije. Foto: Reuters Iran ima velik vpliv tudi v Libanonu, kjer podpira politično in paravojaško organizacijo Hezbolah, ki zastopa predvsem šiite na jugu Libanona. Libanonski premier Hariri je med obiskom Rijada v odstopni izjavi kot razlog navedel domnevni poskus atentata ter napadel Hezbolah. Prav Hezbolah naj bi bil odgovoren že za bombo, podtaknjeno v avtomobilu, ki je leta 2005 ubila nekdanjega libanonskega premierja in Haririjevega očeta Rafika.

Hezbolah je tako kot Iran izjavil, da je Rijad Haririja prisilil v odstop, ker želi uničiti njegovo krhko vlado, v kateri je tudi Hezbolah, in da mu omejujejo svobodo.

Korenine konflikta v islamski republiki

Druga arabska hladna vojna, kot tudi imenujejo sovražnosti med Iranom in Savdsko Arabijo, med katero tekmici za vpliv na Bližnjem vzhodu vodita t. i. nadomestne vojne v številnih sosednjih državah, sega v leto 1979. Revolucionarji so takrat v Iranu s prestola vrgli šaha in ustanovili islamsko republiko. Pozvali so k odpravi vseh monarhij in sekularnih režimov, kar je v sunitski Savdski Arabiji, Iraku, Kuvajtu in Zalivskih državah, tedaj večinoma monarhijah z večinskim sunitskim prebivalstvom, naletelo na nelagodje.

Pred revolucijo sta monarhiji služili kot dva stebra ameriške politike na Bližnjem vzhodu in sta bili, predvsem Iran, zaveznici ZDA pri zagotavljanju stabilnosti v regiji proti sovjetskemu vplivu v arabskem svetu med prvo arabsko hladno vojno (glavna akterja sta bila SA in Egipt Gamala Abdela Naserja).

Iranski predsednik Rohani je opozoril Savdsko Arabijo naj omili svojo retoriko, sicer bo čutila njihovo vojaško moč. | Foto: Reuters Iranski predsednik Rohani je opozoril Savdsko Arabijo naj omili svojo retoriko, sicer bo čutila njihovo vojaško moč. Foto: Reuters Podobo Savdske Arabije kot voditeljice muslimanskega sveta je zamajala iranska islamska revolucija. Teokratska iranska vlada ajatole Homeinija je izpodbijala legitimnost dinastije Al Saud in njene avtoritete kot varuhov islamskih najbolj svetih mest Meke in Medine. Odnosi so se poslabšali leta 1987, ko so se v Meki šiitski romarji spopadli s savdskimi varnostnimi silami.

Ko je Sadam Husein leta 1980 napadel Iran, je imel ob tem podporo Savdske Arabije in ZDA. Podpora Washingtona Bagdadu je še dodatno poslabšala ameriško-iranske odnose. Po koncu hladne vojne sta Iran in Savdska Arabija še naprej podpirali različne frakcije v različnih konfliktih v regiji, med drugim v libanonski državljanski vojni, sovjetsko-afganistanski vojni, v Iraku in Jemnu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin