Sreda, 29. 3. 2023, 19.46
1 leto, 8 mesecev
Biden: Demokracije po svetu se krepijo. Pohvalil je Hrvaško.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,69
13
Biden je med drugim pohvalil pozitivne premike na Hrvaškem, v Angoli, Dominikanski republiki in drugje, omenil pa je tudi težave v ZDA.
Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo na otvoritvi drugega vrha za demokracijo dejal, da se svet obrača v smeri svobode, vendar ne vsepovsod, pri čemer je omenil Kitajsko in Rusijo. Napovedal je tudi porabo 690 milijonov ameriških dolarjev za utrjevanje demokracije po svetu.
"Verjamem, da je to odločilni izziv naše dobe in danes lahko s ponosom rečemo, da se demokracije po svetu krepijo, in ne slabijo. Avtokracije v svetu postajajo šibkejše, ne močnejše," je dejal Biden.
"Zahvaljujoč zavezanosti voditeljev, ki so se danes zbrali, in vztrajnosti ljudi v vseh regijah sveta, ki zahtevajo, da se spoštujejo njihove pravice in da se njihov glas sliši, vidimo resnična znamenja, da se razmere spreminjajo," je dejal Biden.
Pohvalil je pozitivne premike na Hrvaškem
Biden je med drugim pohvalil pozitivne premike na Hrvaškem, v Angoli, Dominikanski republiki in drugje, omenil pa je tudi težave v ZDA. Dejal je, da so doma na vmesnih kongresnih volitvah volivci zavrnili glasove ekstremizma. S tem je mislil na kandidate s podporo bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa.
Izpostavil je podpis zakona o štetju elektorskih glasov, da politiki v prihodnje ne bodo več mogli izkoriščati nejasnosti in zagotovil, da si bo še naprej prizadeval za takšne volilne zakone, ki bodo širili volilno pravico.
Biden je dejal, da demokracije stopnjujejo svojo vlogo, in izpostavil prizadevanja demokracij proti ruski invaziji na Ukrajino.
Organizacija Freedom House je v svojem zadnjem letnem poročilu ugotovila, da se je leta 2022 stanje demokracije na svetovni ravni poslabšalo, vendar je vse več svetlih točk.
"Tu smo na prelomni točki v zgodovini, ko bodo odločitve, ki jih bomo sprejeli danes, vplivale na potek našega sveta v naslednjih nekaj desetletjih. Naša naloga je, da še naprej gradimo na našem napredku, da ne bomo spet šli v napačno smer - da ohranimo zagon," je dejal Biden.
Biden je prvi vrh za demokracijo pripravil decembra 2021, sicer pa je o potrebi za okrepitev demokracij po svetu v času naraščanja avtokratskih teženj po svetu govoril že med predsedniško kampanjo 2020. Tokratnemu srečanju poleg Bidna sopredsedujejo še predsednik Zambije Hakainde Hichilema, predsednik Kostarike Rodrigo Chaves, predsednik Južne Koreje Yoon Suk Yeol in nizozemski premier Mark Rutte.
Letos sodelujeta tudi Bosna in Hercegovina ter Madžarska
Na vrhu sodeluje 121 držav, med njimi osem, ki leta 2021 niso dobile povabila - Tanzanija, Slonokoščena obala, Gambija, Mavretanija, Mozambik, Honduras, Bosna in Hercegovina ter Liechtenstein. Ponovno ni Savdske Arabije, Egipta, Singapurja, Turčije in Madžarske.
Na prvem vrhu za demokracijo je Biden sprožil tako imenovano predsedniško pobudo za demokratično prenovo, ki je namenila nekaj več kot 400 milijonov dolarjev za nove programe in politike zunanje pomoči na ključnih področjih, kot so boj proti korupciji, podpora demokratičnim reformatorjem, podpora svobodnim in neodvisnim medijem, razvoj tehnologije za demokracijo ter zaščita svobodnih in poštenih volitev. Biden je sedaj napovedal dodatnih 690 milijonov dolarjev v ta namen.
Vrh se je s stranskimi dogodki neuradno začel že v torek, danes se nadaljuje s plenarnim delom, ko s svojimi govori nastopajo predsedniki držav ali vlad. Nastopila je tudi predsednica Nataša Pirc Musar, ki je že v torek sodelovala na tematskem dogodku o povezavi med demokracijo in pravicami žensk. Vrh se bo nadaljeval v četrtek, ko bodo potekale tematske in druge razprave s sodelovanjem civilne družbe.
13