Begunska kriza – kakšno je stanje danes

Pretekli konec tedna je prinesel preobrat, ki so ga mnogi na Madžarskem ustavljeni begunci dolgo čakali. Po dolgih dneh in neredko tednih čakanja na budimpeški železniški postaji so madžarske oblasti v petek zvečer začele organizirano prevažati begunce do meje z Avstrijo. Tisti, ki jim ni uspelo priti na avtobuse, so se tja odpravili peš, komaj nekaj ur pred tem pa so vse, ki so jih zalotili na avtocesti, pospremili v begunske centre na severozahodu države. Avstrija in Nemčija (začasno) sprejemata vse begunce V Nemčijo je v soboto in nedeljo prišlo okrog 18 tisoč beguncev, večinoma Sircev. Avstrijska in nemška meja do preklica ostajata odprti za vse begunce brez preverjanja njihovih listin, čeprav sta državi to potezo opisali kot izjemo. Obenem so madžarske oblasti zatrdile, da dodatnega organiziranega prevoza beguncev iz Budimpešte ne bo več.

Ob nenehnem pritekanju skupaj skoraj 20 tisoč beguncev v Avstrijo čez mejo pri kraju Nickelsdorf so avstrijske oblasti uvedle posebne vlake, ki so begunce popeljali do Dunaja in naprej proti za večino obljubljeni deželi Nemčiji. Madžarska mejna policija ustavila dva vlaka iz Srbije Prizori, ki smo jim bili prejšnji teden priča na budimpeški železniški postaji Keleti palyaudvar, so žalostni dokaz ne le nepripravljenosti madžarske politike, temveč tudi odsotnosti učinkovite vseevropske politike do begunske problematike.

Medtem ko sta Avstrija in Nemčija odprli svoje meje, je madžarska mejna policija na meji s Srbijo pretekli konec tedna ustavila dva vlaka, namenjena v Budimpešto, v katerih je bilo tudi precej beguncev. Po večurnem zastoju na meji je eden od teh vlakov lahko nadaljeval pot, a šele takrat, ko so odklopili vagone, v katerih so bili begunci.

Begunci odhajajo iz Budimpešte, a obenem nezadržno prihajajo novi Razmere okrog budimpeške železniške postaje so bile kljub odhodu velikega števila beguncev iz tako imenovanega "tranzitnega območja" – prostora v delu podhoda ob postaji – še naprej napete, saj so se nadaljevali množični prihodi novih beguncev z juga države. Novih več sto beguncev je na svojo priložnost nadaljevanja poti čakalo v zbirnem centru v kraju Röszke na jugovzhodu države, le streljaj od meje s Srbijo. Del nemške politike s pomisleki Prvi begunci so do bavarske prestolnice München prišli v soboto opoldne s posebnim vlakom. Uslužbenci tamkajšnje železniške postaje, predstavniki oblasti, prostovoljci in zbrani ljudje so jim pripravili topel sprejem. A ni trajalo dolgo, ko so se slišali prvi glasovi, da je število prihodov preseglo pričakovanja. Namestitvene zmogljivosti v Münchnu so se hitro zapolnile, zato so mnoge preusmerili naprej proti severu države in organizirali tudi zasilna prenočišča na münchenski železniški postaji, poroča nemški časnik Der Spiegel.

Prve ostrejše kritike takšnega odprtja meje je kanclerka Merkel slišala od bavarskega notranjega ministra Joachima Herrmanna. Dejal je, da je bil to predvsem za tiste begunce, ki še čakajo na možnost prihoda v Nemčijo, "popolnoma napačen signal, ki ga je treba popraviti". Krizo povzročile destabilizacije regij v režiji Zahoda Večina beguncev je lani v Nemčijo prišla z vlaki, in sicer slabi dve tretjini. Približno četrtina jih je prišla z avti in tovornjaki, dobra desetina pa z letali. Za levo usmerjene nemške politike ni dvoma, kdo je kriv za begunsko krizo. Sahra Wagenknecht in Dietmar Bartsch sta v skupni izjavi zapisala: "Zahodne države pod vodstvom ZDA so destabilizirale celotne regije in s tem med drugim omogočile nastanek terorističnih organizacij ter njihovo intrumentalizacijo."

Vloge z Zahodnega Balkana bodo hitreje rešene (oziroma zavrnjene) Nekoliko presenetljivo je nemška kanclerka Angela Merkel na srečanje v Berlin povabila predsednika srbske vlade – Aleksandar Vučić naj bi tja prišel danes. Sporočilo vlade iz Beograda navaja, da bosta temi pogovora begunska kriza in nadaljevanje približevanja Srbije Evropski uniji.

Nemške oblasti so namreč napovedale, da bodo pospešeno – predvidoma do konca leta – rešile vloge za azil državljanov iz držav Zahodnega Balkana. Te države bodo uvrstile na seznam varnih držav, kar bo še olajšalo zavrnitev teh več kot 75 tisoč odprtih vlog. Tako bodo lahko hitreje reševali vloge Sircev, katerih država nedvomno ni varna. Nemčija letos namenila deset milijard evrov za begunce Po ocenah nemškega finančnega ministrstva bo ta država letos reševanju begunske krize namenila okrog deset milijard evrov. Trenutno obravnavajo okrog 450 tisoč prošenj za azil, pričakujejo, da se bo do konca leta to število povzpelo na 800 tisoč.

Obenem evropski predlogi in načrti predvidevajo precej nižje številke. Prvotni delitveni načrt po državah članicah je predvideval (le) okrog 40 tisoč beguncev, zato bo Evropska komisija, če bo vztrajala pri sistemu kvot, morala pripraviti drugačno razdelitev. Predvsem bo treba razbremeniti Grčijo, Italijo in Madžarsko, kjer se zdaj zadržuje največ beguncev. Večina izmed njih niti ne želi ostati v kateri izmed teh treh držav.

Zunanji ministri Nemčije, Francije in Italije se zavzemajo za sprejetje enotne evropske begunske politike, ki bi nadomestila zelo različne in večinoma neučinkovite politike posameznih držav. Odpor držav Višegrajske skupine Države Višegrajske skupine (Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska) so namreč dale jasno vedeti, da se ne čutijo dolžne odločneje vpeti v reševanje begunske krize. "Naše države niso ustvarile te krize, zato nam je tudi ni treba reševati," je le ena od izjav, ki prihajajo iz teh držav, medtem ko madžarski premier Viktor Orban beguncem brez ovinkarjenja "svetuje", naj ne prihajajo na Madžarsko.

Ob še vedno množičnem prilivu beguncev Poljska ni pripravljena sprejeti več kot dva tisoč beguncev, kot je bilo določeno v prvotnem načrtu Evropske komisije – tistem, ki je predvidel le 40 tisoč vseh beguncev.