Barroso v Strasbourgu ostro okrcal države

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je zato v Strasbourgu ostro okrcal poslance in države. Kot je poudaril Barroso, obstaja očitno veliko pomanjkanje zaupanja med Evropskim parlamentom in Svetom. V prepire med njima se, kot je dejal, ne želi vmešavati, je pa oba odločno pozval, da končno že prenehata z napenjanjem mišic ter čim prej sprejmeta tako vse še odprte spremembe letošnjega proračuna kot večletni finančni okvir 2014-2020.

Barroso: Za nekatere države je kritično, da programi stečejo s 1. januarjem 2014 "Državljani Evrope te razprave preprosto ne razumejo, državljani Evrope prosijo za denar za regije, za države. Za nekatere države je kritično, da so programi, kot je tisti za boj proti brezposelnosti mladih, pripravljeni in stečejo s 1. januarjem 2014," je poudaril.

Poslanci so sicer odločili, da bodo vendarle v četrtek glasovali o 2,7 milijarde evrov vredni spremembi letošnjega proračuna številka šest, ki bi preprečila plačilno nesposobnost Evropske komisije že v sredini novembra. Svet jo je potrdil v ponedeljek.

Vendarle pa vztrajajo, da bo sprememba številka šest potrjena le, če dobijo še danes ali najkasneje v četrtek zjutraj izrecna zagotovila Sveta, da bo tudi spor glede spremembe proračuna številka osem o pokritju 3,9-milijardne luknje v letošnjem proračunu v kratkem urejen in da EU leta res ne bo zaključila s primanjkljajem.

Ob kopici sporov glede proračunov in še posebej proračunskih lukenj v EU so evropski poslanci naredili še en korak, ki k pomiritvi ne prispeva. Po pričakovanjih so namreč na plenarnem zasedanju v Strasbourgu zavrnili predlog proračuna EU za leto 2014, kakršnega je pripravil Svet.

Finančni okvir 2014-2020 bo prvič v zgodovini unije siromašnejši od predhodnika Ker bo finančni okvir 2014-2020 z 960 milijardami evrov prvič v zgodovini unije siromašnejši od predhodnika, to velja tudi za letni proračun 2014, ki bo za kar nekaj odstotnih točk in dobrih osem milijard "lažji" od letošnjega. A poslanci se borijo, da bi ga vsaj malo okrepili, zato v svojem predlogu zahtevajo zvišanja zavez in dejanskih plačil.

Poleg proračuna je bilo pomembna tema tudi soočanje z valom migracij po tragični nesreči ladje s prebežniki pri italijanski Lampedusi. Način, kako so se države članice EU tega lotile, je po mnenju več evropskih poslancev sramoten.

Kot je namreč v razpravi pred četrtkovim vrhom EU opozoril vodja poslancev S&D Hannes Swoboda, so voditelji to temo v predlaganih sklepih vrha zreducirali na komajda opazen odstavek - na izražanje obžalovanja ob izgubi življenj pri Lampedusi in na kratek sklep, da se bodo k tej temi znova vrnili junija prihodnje leto.

Številni poslanci so se strinjali, da je tovrstno ravnanje sramota za Evropo in za Evropski svet. Kot so spomnili, EU na resnično skupno migracijsko politiko čaka že 15 let in nujno potrebuje skupno politiko EU za zakonite ekonomske migracije.

Tragedije, kakršna se je zgodila pri Lampedusi, morajo postati "točka preobrata" Poslanci so tudi potrdili resolucijo na to temo, v kateri poudarjajo, da morajo tragedije, kakršna je bila smrt več kot 360 prebežnikov pri Lampedusi, postati "točka preobrata" za Evropo. A podobne nesreče lahko preprečimo le z usklajenim pristopom na ravni EU, utemeljenim na solidarnosti in odgovornosti, pravi in poziva k vrsti izboljšav.

Prav tako so potrdili resolucijo, v kateri pozivajo k prekinitvi t. i. sporazuma Swift med EU in ZDA o posredovanju podatkov glede finančnih plačil iz unije v ZDA za namene programa sledenja financiranja teroristov (TFTP). A glasovanje je bilo v tem primeru velik bolj tesno kot pri migracijah - 280 za, 254 proti, 30 vzdržanih.

Gre za odgovor na domnevno sporno zbiranje bančnih podatkov o evropskih državljanih pod okriljem belgijskega podjetja Swift. To je prišlo na dan v okviru afere, ki jo je sprožil žvižgač Edward Snowden, ko je svetu razkril umazane podrobnosti spornega nadzora ameriške Nacionalne varnostne agencije (NSA) nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami doma in v tujini.

Še ena od tem je bil t.i. evropski semester - cikel tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic EU, ki ga je EU oblikovala, da bi izboljšala gospodarsko upravljanje in preprečila ponovitev kriz, kakršna je sedanja.

Če želimo v EU resnično zagnati rast, zaposlovanje in investicije, potrebujemo bolj usklajene gospodarske in proračunske politike držav članic, v danes sprejeti resoluciji poudarjajo evropski poslanci. Evropski semester je treba še izboljšati, da postane bolj pregleden, demokratičen in socialen ter da več besede državam samim in njihovim ljudem.

Da bi dosegli resnično konvergenco v Evropi, se resolucija zavzema za nadaljnjo krepitev usklajevanja gospodarskih politik, tako da bi bile vanj bolj vključene države s presežki, ki nimajo javnofinančnih težav. Te bi morale narediti več v boju proti krizi, ne pa da se celotno breme prenaša na prezadolžene države v težavah, poudarjajo poslanci.