Ameriški predsednik Barack Obama je v današnjem govoru pred diplomanti vojaške akademije West Point v zvezni državi New York opisal svojo zunanjepolitično strategijo.
Njeno bistvo je vodilna vloga ZDA na svetovnem odru, ki sloni na vojaški moči, vendar ne le na njej.
"Ameriška vojska ne more biti edina in ne temeljna sestavina našega vodstva v vsakem primeru. Samo zato, ker imamo največje kladivo, to ne pomeni, da je vsaka težava žebelj. Ker je cena vojaške akcije tako velika, lahko pričakujete, da bo vsak civilni voditelj, še posebej vaš vrhovni poveljnik, jasen glede uporabe te izjemne moči," je dejal Obama.
Z govorom zavrnil kritike
"ZDA bodo uporabile vojaško silo, če bo potrebno tudi enostransko, ko bodo to zahtevali naši osrednji interesi – ko bodo tudi ogroženi naši ljudje, ko bo na kocki naše preživetje ali ko bo ogrožena varnost naših zaveznikov. Tudi v teh okoliščinah si moramo zastaviti težka vprašanja o sorazmernosti, učinkovitosti in pravičnosti vojaške akcije. Mednarodno mnenje je pomembno, vendar ZDA ne bi smele nikoli prositi za dovoljenje za zaščito svojih ljudi, domovine in načina življenja," je dejal Obama.
Obamov govor je namenjen zavrnitvi kritik, da je ameriška zunanja politika izgubila kompas, česar ga v zadnjih mesecih vse bolj obtožuje republikanska opozicija predvsem zaradi domnevne neodločnosti glede Sirije, Ukrajine in poskusa reševanja iranskega jedrskega vprašanja na miren način. Obama sicer vztraja, da vojaška rešitev ni primerna v vseh primerih.
V akcijah z zavezniki želi večjo povezanost
V primerih ko svetovne krize ne pomenijo neposredne nevarnosti ZDA, čeprav vznemirjajo vest sveta in ga lahko potisnejo v nevarno smer, mora biti meja za vojaško akcijo višja. "V takih primerih ne smemo iti sami. Zaveznike in partnerje moramo mobilizirati za kolektivno akcijo. Vključiti diplomacijo in razvoj, sankcije in osamitev, sklicevanje na mednarodno pravo ter, če je to pravično, potrebno in učinkovito, vojaško ukrepati skupaj," je dejal.
Za Obamo je terorizem še vedno najbolj neposredna grožnja ZDA, vendar pa bi bilo naivno in nevzdržno napasti in zavzeti vsako državo, ki ščiti teroriste. Zato verjame, da morajo ZDA svojo protiteroristično strategijo glede na nauke izkušenj v Iraku in Afganistanu preusmeriti v učinkovitejše sodelovanje z državami, v katerih želijo teroristične mreže postaviti svoje odskočne deske.
Grožnja napadov so "mehke tarče"
Glavna grožnja danes več ne prihaja od centraliziranega vodstva Al Kaide in nevarnost ponovitve terorističnih napadov, kot je bil tisti 11. septembra 2001, je manjša. Vendar pa je večja nevarnost napadov na Američane v tujini, kakršen se je zgodil 11. septembra 2012 v Bengaziju, in napadov na "mehke" tarče, kot je bil napad na nakupovalni center v Nairobiju. Zato ZDA potrebujejo novo strategijo, ki širi njihov doseg brez pošiljanja vojske, saj to povzroča zamere in slabi oborožene sile.
3
