Sobota, 19. 4. 2025, 7.02
7 ur, 32 minut
Na veliko soboto v cerkvah blagoslovi jedi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
Na veliko soboto potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Pri tem ima vsaka od jedi svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.
Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa v grobu, verniki pa bodo na ta dan k blagoslovu odnesli velikonočne jedi. V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, v Vatikanu bo velikonočno slavje vodil delegat papeža Frančiška, kardinal Giovanni Battista.
Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato verniki na ta dan obiskujejo njegov simboličen grob. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.
Na veliko soboto potekajo tudi blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Pri tem ima vsaka od jedi svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.
Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.
Vrhunec velike sobote bo zvečer, ko bodo po katoliških cerkvah potekale velikonočne vigilije. Pri tem bodo škofje in duhovniki katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo.
V Baziliki svetega Petra v Vatikanu se bo ob 19.30 začelo slavje, ki ga bo vodil delegat papeža Frančiška, kardinal Giovanni Battista.
Ponekod še vztraja tradicija pokanja s karbidom in možnarji
Pokanje z možnarji in karbidom je več kot sto let star običaj, ki se v nekaterih delih Slovenije, zlasti v Prlekiji, Prekmurju in na Štajerskem, med velikonočnimi prazniki še vedno ohranja. Hrupno praznovanje, ki simbolizira Kristusovo vstajenje, v sebi nosi močan kulturni naboj.
Streljanje z možnarji je vpisano tudi v register slovenske nesnovne kulturne dediščine kot tradicionalna oblika praznovanja velike noči, 1. maja in nekaterih lokalnih praznikov ter slovesnosti. Pokanje se danes običajno začne v jutranjih urah in je marsikje preraslo v organizirane dogodke z druženjem.
Pri pokanju s karbidom se v zaprt sod vnese kalcijev karbid, ki ob stiku z vodo sprošča plin acetilen. Ko ta pride v stik s plamenom, povzroči eksplozijo, ki ustvari glasen pok in odtrga pokrov soda. Učinek je za marsikoga zanimiv, a je prav tako lahko izredno nevaren.
Zakon o varstvu javnega reda in miru sicer omogoča uporabo karbida in podobnih plinskih zmesi med določenimi prazniki, ko je takšno početje tradicionalno. Vendar pa zakonodaja prepoveduje pokanje v nočnem času med 22. in 6. uro, kršiteljem pa grozi globa.
NIJZ: Obstajajo resna tveganja, posledice so lahko trajne
Uporaba možnarjev je regulirana še strožje. Možnarji namreč sodijo med orožje in jih je treba prijaviti, njihova uporaba pa je dovoljena zgolj v okviru organiziranih prireditev in skladno s pogoji, ki jih določi upravni organ.
Kljub zakonski dopustnosti Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja na resna tveganja, zato svetuje opustitev običaja pokanja s karbidom. Kot so zapisali, gre za početje, ki pogosto povzroča telesne poškodbe – med njimi opekline, raztrganine, poškodbe obraza, oči in okvare sluha. Posebej zaskrbljujoče je, da so med žrtvami najpogosteje otroci in mladostniki, ki utrpijo trajne posledice, so dodali.
Poleg nevarnosti za zdravje pokanje povzroča tudi intenziven hrup, onesnažuje okolje in vznemirja ljudi ter živali. V zadnjih letih so zaznali tudi primere, ko so posamezniki izdelovali lastne eksplozivne mešanice, kar še dodatno povečuje tveganje za nesreče, so še zapisali na NIJZ.
