Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
29. 11. 2012,
14.41

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Bolivija okolje

Četrtek, 29. 11. 2012, 14.41

8 let, 7 mesecev

Avtohtona ljudstva v Boliviji proti avtocesti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Že eno leto se avtohtona ljudstva borijo proti bolivijski vladi, ki načrtuje gradnjo avtoceste, ki bi potekala ravno čez naravni rezervat, v katerem živijo.

Srednjeameriška država Bolivija je dom številnih avtohtonih ljudstev. Ta živijo v naravnih rezervatih, ki so ponos vseh Bolivijcev. Tudi Bolivija je zakorakala po poti modernizacije, vendar pa se z načrti oblasti nekateri ne strinjajo. Najspornejša je gradnja avtoceste, zaradi česar so avtohtona ljudstva z okoljskimi aktivisti že dvakrat protestirala, saj odločno nasprotujejo temu, da bi avtocesta potekala čez naravni rezervat Isiboro Sécure in avtohtono ozemlje (Tipnis).

Protesti so zajeli vso državo Že več mesecev se čez reko v bolivijskem amazonskem pragozdu vije žičnata ograja, saj želijo avtohtona ljudstva preprečiti vladnim uradnikom, da bi stopili v stik z njimi in jih prosili za dovoljenje, s pomočjo katerega bi lahko zgradili avtocesto čez njihovo ozemlje. Aktivisti so sicer že dvakrat protestirali, protest pa je zajel vso državo, kar je pritegnilo tudi pozornost bolivijskega predsednika Eva Moralesa. Vlada se je nato odločila, da bo sprožila posvetovalni proces, v katerem lahko sodelujejo tudi prizadete skupnosti.

Eden tistih, ki odločno nasprotuje posegu vlade v naravo, je zagotovo Fernando Vargas, predsednik Tipnisa, ki nasprotuje tudi posvetovanju z vlado. "Obstaja zakon, ki ureja takšna posvetovanja, vendar ne predvideva posvetovanj z različnimi ekipami, hkrati pa tudi ne določa časovnega okvira. Ne želimo biti vpleteni v kršenje svoje lastne ustave," je njegove besede povzela nemška spletna stran Deutsche Welle. "Zdi se, kot da je vlada šele zdaj ugotovila, da Tipnis obstaja, in šele zdaj začela ljudstvom kazati, kako je zaskrbljena za njih. Tega prej niso počeli," je še povedal Vargas.

Na ozemlju živijo tri različna ljudstva Tipnis je sicer dom treh avtohtonih ljudstev (yuracare, chimane in mojeño trinitario), ki si lastijo ozemlje, vendar nimajo točno začrtanih meja med ljudstvi, predvsem zaradi svojega nomadskega načina življenja, ki temelji na ribarjenju, samooskrbnemu kmetovanju in lovljenju. Nekateri pripadniki ljudstev so odločno proti gradnji avtoceste čez njihovo ozemlje, saj so prepričani, da bi s tem ozemlje izpostavili hitremu uničenju, čeprav so se stoletja trudili, da bi ostalo neokrnjeno.

Na južnem obrobju ozemlja pa je zgodba popolnoma drugačna, saj tu prevladujejo pridelovalci kokinih listov, ki so veliko bolj naklonjeni načrtom, ki jih ima vlada. Skupnost pridelovalcev kokinih listov je namreč prepričana, da bi lahko gradnja avtoceste pozitivno vplivala na njihovo povezavo s pomembnejšimi trgi v državi.

Prvič protestirali uspešno, drugič neuspešno Zdaj je pred bolivijsko vlado težka naloga, saj bo morala prepričati avtohtona ljudstva, da privolijo v njen načrt, kar pa se je v preteklost izkazalo za skoraj nemogoče. Lani septembra je namreč več kot tisoč pripadnikov avtohtonih ljudstev prehodilo 350 kilometrov do mesta La Paz, nato pa so se z otroki ter zalogami hrane in vode povzpeli na 3500 metrov visoko gorovje, ki obkroža mesto. Takrat se je sicer gradnja avtoceste že začela, vendar se vlada pred začetkom gradnje ni posvetovala z ljudstvi na tem ozemlju, kot zahteva bolivijska ustava, zato avtohtona ljudstva zahtevajo prekinitev projekta.

Nezadovoljstvo ljudstev pa ni pritegnilo mednarodne pozornosti, vse dokler ni policija napadla protestnikov s solzivcem in gumijevkami ter jih poskušala prisilno odpeljati do njihovih domov. Množični protesti so na koncu le spodbudili vlado, da je ustavila gradnjo avtoceste, vendar se je za idejo znova ogrela, ko je predsednik Morales podpisal zakon, ki predpisuje obvezen posvetovalni proces. To je znova razjezilo avtohtona ljudstva, ki so se spet podala na ulice, vendar tokrat neuspešno.

Ne spreglejte