Sobota, 17. 12. 2016, 9.40
7 let, 2 meseca
Andreju Bajuku v Argentini posthumno podelili častni doktorat
Nekdanjemu predsedniku slovenske vlade Andreju Bajuku je Universidad Nacional de Cuyo, univerza, na kateri je diplomiral in pozneje predaval, podelila častni doktorat.
Rektor univerze je ob podelitvi poudaril, kako pomembna je bila odločitev Argentine, da je z odprtimi rokami sprejela povojne imigrante in jim omogočila, da so – tako kot Bajuk – v svetu in družbi pustili sled in so zgled za študente in vso družbo. Kot pomembni odliki, ki sta se odražali v Bajukovem delovanju, je izpostavil preglednost in poštenost.
Dekanka fakultete za ekonomijo je dejala, da je bil Bajuk eden od pomembnih strokovnjakov, prek katerih se je njihova univerza uveljavila na svetu.
Preberite še:
"Andrej Bajuk je postavil demokratične standarde, ki bi se jih morali držati"
"V naši državi se ga spominjamo zlasti po tem, da smo med njegovim ministrovanjem kot prva tranzicijska država uvedli evro, ter po njegovem preglednem delovanju na področju javnih financ in davčne reforme," je v nagovoru dejala veleposlanica Slovenije v Argentini Jadranka Šturm Kocjan.
Žena Katarina in brat Jurij sta se ob tem zahvalila državi, ki jih je po vojni sprejela in jim radodarno ponudila možnost za življenje in razvoj, piše na spletni strani univerze.
Družina Andreja Bajuka se je maja 1945 umaknila na avstrijsko Koroško, od tam pa je emigrirala v Argentino in se naselila v Mendozi, kjer je Andrej Bajuk na univerzi Universidad Nacional de Cuyo diplomiral iz ekonomije. Prvi magistrski študij je opravil na Chicaški univerzi v ZDA, drugega pa na Kalifornijski univerzi, in sicer na Berkleyju, kjer je tudi doktoriral.
Britanska revija The Banker ga je leta 2005 razglasila za finančnega ministra leta v Evropi, tednik European Voice pa leta 2006 zaradi hitre uvedbe evra za dosežkarja leta (Achiever of the Year).
Za eno leto je postal asistent direktorja Svetovne banke, nato pa se je zaposlil v medameriški razvojni banki (IDB), kjer je napredoval in postal direktor predsednikovega kabineta in član predsednikovega sveta. Leta 1994 je kot predstavnik IDB odšel v Pariz, kjer je deloval do leta 2000, ko je vstopil v slovensko politiko.
Po nezaupnici vladi Janeza Drnovška je za približno sedem mesecev postal tretji predsednik Vlade RS, potem pa je bil poslanec državnega zbora. Avgusta istega leta je iz dela razpadle stranke SLS+SKD ustanovil Novo Slovenijo in postal njen predsednik. Leta 2004 je Nova Slovenija dosegla najboljši rezultat in osvojila devet sedežev v državnem zboru.
Od leta 2004 do 2008 je v vladi Janeza Janše opravljal funkcijo ministra za finance. Največji dosežek njegovega mandata je zamenjava tolarja z evrom. V času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je vodil Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN).
Zaradi neuvrstitve Nove Slovenije v parlament je leta 2008 odstopil kot predsednik in se umaknil iz javnega življenja. Umrl je avgusta 2011.
16