SiolNET. Novice Svet
0,16

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ameriška centralna banka znova zvišala ključno obrestno mero

0,16

termometer

Ameriška centralna banka Fed | Naslednje zasedanje FOMC bo 1. in 2. novembra, zadnje letošnje zasedanje pa odbor načrtuje 13. in 14. decembra. | Foto: Reuters
Naslednje zasedanje FOMC bo 1. in 2. novembra, zadnje letošnje zasedanje pa odbor načrtuje 13. in 14. decembra. Foto: Reuters

Ameriška centralna banka Federal Reserve je danes v boju z naraščajočo inflacijo še tretjič zapored ključno obrestno mero zvišala za 0,75 odstotne točke. Ta je sedaj na ravni od 3,00 do 3,25 odstotka. Kot je napovedal predsednik Feda Jerome Powell, bodo obrestne mere zviševali in ohranjali na visoki ravni, dokler se inflacija ne zniža.

Ameriški centralni bankirji si s povečevanjem ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, prizadevajo zajeziti naraščajočo inflacijo, ki se je povzpela na najvišje ravni v zadnjih več kot štirih desetletjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po podatkih ameriškega ministrstva za delo je bila letna inflacija julija 8,5-odstotna, avgusta pa se je zaradi upadanja cen bencina unesla, a le za malenkost, na 8,3 odstotka. Vendar pa se je osnovna inflacija brez cen energije in hrane, ki jo Fed najbolj upošteva pri svoji denarni politiki, okrepila s 5,9 na 6,3 odstotka. Fed medtem meri na 2,0 odstotka.

Boštjan Vasle Novice Guverner Banke Slovenije o tem, ali je najhujše šele pred nami

Cilj je 2-odstotna inflacija  

"Zgodovina nas uči, da denarne politike ne smemo rahljati prezgodaj," je po končanem zasedanju Fedovega odbora za odprti trg (FOMC) dejal Powell. "FOMC je odločen, da inflacijo približamo dvema odstotkoma in pri tem bomo vztrajali, dokler delo ne bo opravljeno," je napovedal.

Je pa predsednik ameriške centralne banke izpostavil, da bodo na neki točki tempo zviševanja obrestnih mer upočasnili.

Fed je ključno obrestno mero marca zvišal za 0,25 odstotne točke, maja za 0,50 odstotne točke ter po 0,75 odstotne točke junija in julija.

Ključna obrestna mera je po današnji odločitvi na ravni od 3,00 do 3,25 odstotka, kar je najvišje po začetku leta 2008. Ob tem je FOMC izrazil tudi pričakovanje, da bodo nadaljnja zvišanja "primerna".

Odbor pričakuje, da bo ključna obrestna mera do konca leta dosegla 4,4 odstotka, kar je precej več od junijske projekcije (3,4 odstotka). Do konca leta 2023 bo ključna obrestna mera po pričakovanjih dosegla 4,6 odstotka, nato naj bi jo začeli zniževati v letih 2024 in 2025.

inflacija Posel danes Inflacija na ravni cen proizvajalcev v ZDA blizu ničle

"Stabilizacija cen je bistvenega pomena za postavitev temeljev za doseganje največje možne zaposlenosti in tudi dolgoročne stabilnosti cen," je dejal Powell in dodal, da bodo pri trenutni politiki banke vztrajali, dokler ne bodo prepričani, da bo ta cilj dosežen.

Je pred vrati recesija?

Kot je dodal, bodo imele ZDA v prihodnje podpovprečno gospodarsko rast, kar bo verjetno vodilo v večjo brezposelnost. "Če želimo tlakovati pot do vnovičnega močnega trga dela, moramo visoko inflacijo pustiti za seboj," je dejal in poudaril, da neboleče poti za zmago nad visoko inflacijo ni.

Inflacija se po Powllovih besedah doslej ni znižala skladno s Fedovimi pričakovanji. "Ocenjevali smo, da se bo inflacija zniževala predvsem na račun okrevanja dobavnih verig. A se ne. Dobavna veriga je do neke mere okrevala, inflacija pa se ni občutno zmanjšala," je dejal.

Ali Fedovo zviševanje obrestnih mer vodi v recesijo po Powllovih besedah ne ve nihče. "To bo odvisno od več dejavnikov - od tega, kako hitro se bodo zmanjšali inflacijski pritiski na plače in cene, ali bodo pričakovanja ostala nespremenjena in ali se bo povečala ponudba delovne sile," je ocenil.

Slabša gospodarska rast od pričakovane 

Fed v najnovejši napovedi ocenjuje, da se bodo ZDA letos dosegle 0,2-odstotno gospodarsko rast, potem ko so še junija napovedali 1,7-odstotno. Prihodnje leto naj bi bila rast 1,2-odstotna, leta 2024 1,7-odstotna in leta 2025 1,8-odstotna.

Je pa po Fedovi odločitvi vrednost dolarja v primerjavi z evrom poskočila na 20-letni vrh. Za evro je bilo treba odšteti 0,9814 dolarja, kar je najmanj po oktobru 2002 - le nekaj mesecev po tem, ko je evro postal edina veljavna valuta v 12 državah EU.

recesija Posel danes Gospodarska rast: prihodnje leto bo slabše od prvih napovedi Robert Golob, Stožice Siol Plus Sto dni cunamija Roberta Goloba mraz zima energetni zemeljski plin draginja Posel danes Ideje Evropske komisije za boj z draginjo energentov brez podpore revščina mraz draginja ogenj Posel danes Spopad z draginjo: "Kdor bo porabil manj, bo plačal nizko ceno. Kdor pa več ..."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin