Ponedeljek, 5. 8. 2024, 22.46
4 mesece, 2 tedna
Spotkast z Igorjem Harbom
Diana Kolenc: Ljudje ne morejo prenesti toliko resnice #Spotkast
Diana Kolenc je kljub temu, da ima šele štiriindvajset let, že lani na Festivalu slovenskega filma prejela vesno za najboljšo igralko v filmu Opazovanje, letos nagrado za mlado igralko na Borštnikovem srečanju za vlogo v predstavi Razpoka in skoraj hkrati še na festivalu Krafft za najboljšo igro v študentskem filmu Razglašena. Vmes smo jo videli v stranski vlogi mladinske komedije Kaj pa Ester? in v sveži postavitvi Sartrovih Zaprtih vrat, ki je bila letos posebej priljubljena tudi zato, ker je bila drama na maturi.
Čeprav Zaprta vrata – upravičeno – veljajo za eno temeljnih del sodobne literature, pa Kolenc razloži, da je priprava predstave razkrila precej nepričakovano plat. "Gledalci so bili navdušeni in so rekli, oh, kako močno besedilo. Medtem smo mi igralci videli, da ne glede na to, kako sijajna literatura so Zaprta vrata in kaj je drama pomenila v tistem času, iz uprizoritvenega vidika to ni dober material. Pozna se, da Sartre ni ravno gledališki tip in da je imel drugačen pristop. To je bila zelo zagonetna postavitev. Ne morem reči nič drugega, težko je bilo, 'namatrali' smo se, ampak mislim, da smo na koncu naredili predstavo, ki rezonira z gledalci."
Za vlogo v filmu Opazovanje je Diana Kolenc prejela nagradno vesna. Film na kino spored prihaja jeseni.
V filmu Opazovanje, ki ga je režiral Janez Burger in ki jeseni šele prihaja na kino spored, Diana Kolenc igra reševalko, prvo na sceni brutalnega zločina, ki sta ga storilca v živo prenašala prek družbenih omrežij. Film odpre številne aktualne družbene teme in je žanrsko med psihološkim trilerjem in grozljivko, tako da je do konca napet. Igralka se je med pripravo za vlogo tudi vozila s pravimi reševalci in pri tem podobno kot njen lik v filmu prišla v stik s smrtjo, kar jo je spodbudilo, da je tej temi posvetila tudi svojo magistrsko predstavo. Kot razloži, je v sodobni družbi smrt potisnjena na obrobje, a je nekaj najbolj naravnega v življenju. "Družba je iz smrti naredila totalen tabu, in če jaz spregovorim o tem, bo morda tudi kdo drug spregovoril o tem in v tej komunikaciji doživiva neko razbremenitev in olajšanje."
Starejši imajo problem z družbenimi omrežji
Še ena pomembna tema Opazovanja so družbena omrežja. Na vprašanje, ali je 59-letni Burger prikazal drugačen odnos od nje glede te tehnologije, saj je ta nenazadnje vseprisotna že od njenega otroštva, Kolenc razloži, da sta imela podoben pogled, a vseeno opiše generacijski razkorak. "Ko gledam ljudi, ki so generacijo starejši od mene, se mi zdi, da so se prilagodili družbenim omrežjem. Problem imajo tisti, ki so še starejši. Sicer pa imajo tudi ljudje srednjih let nenehno telefone v rokah. Še več kot mlajši. Mlade nas bombardirajo z ozaveščanjem o tej temi. Tako se prej vprašamo, kaj se dogaja, ali imam težave s pozornostjo ali nasedam lažnim informacijam. Medtem pa starejši hitro bleknejo kako neumnost, ki so jo nepreverjeno prebrali na internetu, kjer preživijo ure in ure ali pa igrajo igrice in se tega sploh ne zavedajo."
Stik s smrtjo jo je spodbudil, da je tej temi posvetila tudi svojo magistrsko predstavo.
Opazovanje združi številne teme v presunljivo zgodbo in Diana Kolenc je v glavni vlogi ključna za to sintezo. Skupaj z režiserjem sta vlogo in lik razvijala dve leti in tako opiše svoj pogled na film: "Pri Opazovanju gre predvsem za prelaganje odgovornosti, izmikanje, beg pred resnico. Težko se je soočiti z resnico. Če bi dali resnično življenje v knjigo ali na film, bi ljudje rekli, saj to ni res. Zdi se mi, da ljudje ne morejo prenesti toliko resnice in težko je biti soočen z njo. Veliko raje se umaknemo, pobegnemo, 'odskrolamo' naprej po družabnih omrežjih."
Lezbijke v slovenskem filmskem prostoru
Še pred Opazovanjem je imela Kolenc stransko vlogo v najstniški komediji Kaj pa Ester?, ki je prišla v kino konec lanskega leta. Lahkoten film režiserja Tosje Flakerja Berceta je požel nekaj uspeha zaradi humorja in glavnega igralca Bojana Cvjetićanina. Diana Kolenc v intervjuju sicer prizna, da bi danes z več izkušnjami svojo vlogo lahko odigrala bolje, a ji je vseeno izredno pomembna. "Zelo mi je bilo dragoceno, da ima film v scenariju istospolno usmerjeno osebo, ki je ženskega spola. Se mi zdi, da je lezbijk zelo malo v slovenskem filmu … Nejc Gazvoda je imel par (v filmu Dvojina, op. p.), pa Maja Weiss (v Varuhu meje, op. p.), ampak tega je zelo malo. Zato sem res ponosna, da sem lahko odigrala eno teh vlog, in najbolj sem bila ponosna, ko so do mene pristopila mlada dekleta in povedala, kako veliko jim pomeni, da so tudi lezbijke predstavljene v slovenskem filmskem prostoru."
"Najbolj sem bila ponosna, ko so do mene pristopila mlada dekleta in povedala, kako veliko jim pomeni, da so tudi lezbijke predstavljene v slovenskem filmskem prostoru," je povedala o vlogi v najstniški komediji Kaj pa Ester?
Diana Kolenc svoje ustvarjanje nadaljuje na odru Mestnega gledališča ljubljanskega in šaljivo namigne, da trenutno ne dela na novem filmu, če bi morda kakega režiserja to zanimalo. Sicer pa jo bolj kot odmevne vloge zanimajo take, s katerimi lahko nagovori družbene probleme. "Če umetnost ne naslavlja družbe, v kateri živimo, nima veze z resničnostjo. Je ne razumem. Ne vem, zakaj je tukaj, če ne prevprašuje sveta, potem tudi ne vem, zakaj to gledam, kakšno zvezo ima to z mano? To je hermetično zaprta umetnina, ki je zgolj za užitek nastopajočih."