Sreda, 8. 4. 2020, 6.49
4 leta
ZZZS: Izdatki za bolniška nadomestila zaradi epidemije predvidoma višji za 30 milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,70
9
V ZZZS ocenjujejo, da se bo letos v zdravstveno blagajno steklo za okoli 215 milijonov evrov manj prihodkov od načrtovanih. Zaradi nastalih razmer hkrati pričakujejo, da se bodo izdatki za nadomestila odsotnosti z dela povečali za okoli 30 milijonov evrov. Opozarjajo, da zavod iz lastnih sredstev ne bo mogel poravnavati vseh svojih obveznosti.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predlaga, da se z interventnim zakonom zavodu iz državnega proračuna zagotovi pokrivanje razlike med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu, enako kot je zagotovljeno zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem bi se zagotovilo finančno vzdržno in nemoteno poslovanje zdravstvene blagajne in slovenskega zdravstva, piše STA.
Zaskrbljeni nad delovanjem zdravstvenega sistema
Ob tem so opomnili, da vlada in DZ pretekli teden njihovih predlogov nista vključila v prvi interventni protikoronski megazakon, zato so izvajalci zdravstvenih storitev in ZZZS zaskrbljeni glede nujno potrebnih pogojev za neprekinjeno in učinkovito delovanje zdravstvenega sistema v letošnjem letu.
Na zavodu namreč ocenjujejo, da bo javna zdravstvena blagajna v letu 2020 prejela okoli 215 milijonov evrov manj prihodkov od prispevkov glede na načrtovane v finančnem načrtu za leto 2020. Iz naslova zmanjšanja gospodarske aktivnosti pričakujejo upad v višini 200 milijonov evrov, iz naslova odloga plačila prispevkov po začasnem protikoronskem ukrepu pa pričakujejo upad v višini 15 milijonov evrov.
"Dodatno ocenjujemo, da se bodo zaradi nastalih kriznih razmer povečali izdatki za nadomestila odsotnosti za okoli 30 milijonov evrov glede na načrtovane v finančnem načrtu ZZZS za leto 2020," so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem ocenjujejo, da ZZZS iz lastnih finančnih sredstev ne bo mogel poravnavati svojih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev in kriti pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, poroča STA.
Izpad prihodkov naj se pokrije iz državnega proračuna
ZZZS med drugim predlaga, da se javnim zdravstvenim zavodom izpad prihodkov v letu 2020 zaradi nerealiziranih programov zdravstvenih storitev, ki so dogovorjene v pogodbi z ZZZS in ki jih na podlagi odloka o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije ne smejo opravljati oz. jih smejo opravljati le v omejenem obsegu, pokrije iz državnega proračuna. Kot so ocenili, bi ZZZS v tem primeru imel okoli 144 milijonov evrov manj odhodkov za omenjene zdravstvene storitve.
ZZZS je v poslovnem letu 2019 sicer realiziral okoli 3,1 milijarde evrov prihodkov, leto pa je končal s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 50,6 milijona evrov, kaže poslovno poročilo za lani. Zavod v zadnjih letih beleži rast izdatkov zaradi bolniških odsotnosti. Lani so ti znašali nekaj več kot 381,5 milijona evrov, navaja STA.
Zdravje prebivalcev se bo v daljšem obdobju brez izvajanja zdravstvenih storitev zelo verjetno poslabšalo in s tem tudi podražilo, je opozorila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik. Po njeni oceni naročanje bolnikov po rahljanju omejevalnih ukrepov po sedanjem sistemu ne bo mogoče in ga bo treba začeti na novo. Kot je napovedala, bo po koncu epidemije ali že ob sproščanju omejevalnih ukrepov razumljivo prišlo do večjega navala bolnikov na različne zdravstvene storitve.
Po njenih navedbah se nekateri zdravstveni zavodi že pripravljajo na prilagojen način dela, ob tem pa se je treba zavedati, da bo obravnava bolnikov počasnejša. "Vsakokrat bo treba poskrbeti za osebno varovalno opremo tako zdravnikov kot bolnikov, prav tako bo treba zračiti in razkuževati prostore," je pojasnila.Kot je opomnila, bo treba računati tudi na to, da zdravnikov in drugega zdravstvenega kadra nekaj časa ne bo dovolj, saj bo del osebja še vedno intenzivno deloval na področju dela z bolniki s covidom 19.
"Zato smo prepričani, da bo nujno treba pripraviti pravne osnove, da se končno vključijo vse kapacitete v skrajševanje ne samo čakalnih vrst, ampak tudi v dnevno obravnavo tistih bolnikov, ki so bolni, pa vendarle ne tako zelo, da bi imeli zdaj možnost dostopa do zdravljenja," je poudarila.
Opozorila je še, da naročanje bolnikov po sedaj veljavnih aktih ne bo izvedljivo, tudi zaradi nepredvidljivega konca epidemije. "Ne moremo enostavno seznama iz meseca marca prenesti na mesec maj. Vse bo treba začeti na novo," je bila jasna. (STA)
9