Ljudje se premalo zavedajo pomena zvišanega krvnega tlaka, enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki so vodilni vzrok smrti.
Pred svetovnim dnevom zdravja je Jožica Maučec Zakotnik z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) RS dejala, da so kronične nenalezljive bolezni vzrok tudi za prezgodnjo umrljivost, invalidnost, nezmožnost za delo in slabšo kakovost življenja. Povezane so tudi z naraščajočimi stroški zdravstvene blagajne.
Dodala je, da jih je mogoče obvladovati z zdravim življenjskim slogom. Po njenih besedah med dejavnike tveganja sodijo kajenje, nezdrava in preslana prehrana, premalo gibanja ter debelost.
"Tudi ko ljudje jemljejo zdravila, je zavedanje, da mora biti krvni tlak dobro urejen, premajhno"
Maučec Zakotnikova je opozorila, da nekateri ljudje sploh ne vedo, da imajo povišan krvi tlak. "Tudi ko ljudje jemljejo zdravila, je zavedanje, da mora biti krvni tlak dobro urejen, premajhno," je dodala.
Po podatkih IVZ ima zvišan krvni tlak vsak tretji prebivalec Slovenije. Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki bo v nedeljo, zato poudarjajo pomen preventive, obvladovanja zvišanega krvnega tlaka ter širše preventive bolezni srca in ožilja.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl je povedala, da mora biti preventivno zdravstveno varstvo temelj, na katerem mora graditi zdravstvena politika. Dejala je, da je preventivo treba še okrepiti in poudarila pomembnost referenčnih ambulant, v katerih poleg zdravnika splošne medicine in medicinske sestre ali zdravstvenega tehnika dela tudi diplomirana medicinska sestra. Ta med drugim izvaja preventivne preglede, nekatere preiskave in vodi kronične bolnike.
Debelost je eden od dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni
Čoklova je povedala še, da so sklenili dogovor z Norveško, da bo tudi v Sloveniji letos povečan obseg sredstev iz Norveškega finančnega mehanizma za preventivne zdravstvene programe.
Med preventivne programe sodijo tudi zdravstveno-vzgojni centri, ki vključujejo sedem vrst delavnic in dve vrsti individualnega svetovanja. Po besedah Jožice Mesarič iz Zdravstvenega doma Ljubljana Moste-Polje je del tudi delavnica zdravega hujšanja. V Sloveniji je namreč po besedah Maučec Zakotnikove debelih 26 odstotkov ljudi, starejših od 35 let, debelost pa je eden od dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.
Jana Govc Eržen iz Zdravstvenega doma Celje pa je povedala, da se v zadnjih letih povečuje število ljudi, ki so zelo debeli oziroma imajo indeks telesne mase nad 35. Po njenih besedah so pri zbolevanju za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi ogrožene ženske, ki imajo obseg pasu večji od 80 centimetrov in moški z obsegom pasu več kot 94 centimetrov.
4
