Nedelja, 25. 11. 2018, 11.24
6 let
ZNP kritičen do Šarčevega poziva: Gre za poskus onemogočanja medijev
V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) poziv predsednika vlade Marjana Šarca podjetjem, ki so delno ali večinsko v državni lasti, naj razmislijo o oglaševanju v medijih, ki širijo sovražni govor, ocenjujejo kot enega od največjih pritiskov oblastnikov na medije v zadnjih letih. Premierja zato pozivajo, naj svoj poziv prekliče.
V ZNP so poziv predsednika vlade, ki je bil v petek objavljen na spletnih straneh vlade, označili kot poziv podjetjem, "naj ne oglašujejo v medijih, ki širijo sovražni govor".
"Takšen poziv nevarno spominja na polpreteklo obdobje cenzuriranja medijev, ki se ga zdaj prenaša na kapital, ki je povrhu vsega v državni lasti. Gre za poskus političnega onemogočanja delovanja medijev, ki so kritični do vlade, s pozicije moči," je danes sporočil upravni odbor ZNP.
ZNP: Predsednik vlade ne sme postavljati meje svobode govora
V ZNP ob tem navajajo, da je znano, da predstavniki vladnih strank in Levice kot pomožne vladne stranke predvsem opozicijskim medijem že nekaj časa očitajo, da širijo sovražni govor, pri čemer je to, kaj je sovražni govor, po navedbah ZNP "v največji meri prepuščeno njihovi poljubni in subjektivni presoji".
Po navedbah ZNP kot sovražni govor najpogosteje označijo že to, če mediji zgolj kritično poročajo o migracijah ali vladni politiki na tem področju. "Politika naj presojo o tem, kaj je dopustno, vprašanje, kaj pa presega svobodo izražanja, pa naj prepusti organom pregona in sodiščem. Nikakor pa meja svobode govora medijem ne sme postavljati predsednik vlade, niti ne sme pozivati gospodarskih družb, kako naj ravnajo glede oglaševanja v medijih," poudarjajo v ZNP.
Premier Marjan Šarec je danes v Bruslju pojasnil v petek objavljen poziv podjetjem, ki so delno ali večinsko v državni lasti, naj razmislijo glede oglaševanja v medijih, ki širijo sovražni govor. Premier je med drugim zadovoljen, da je to dvignilo nekaj prahu in da so ljudje začeli o tem razmišljati. "Ta poziv je namenjen temu, da se razmisli v naši družbi, če je z oglasi, ki pomenijo denar, za financirati take vsebine. Nisem pa jaz nikomur govoril, kaj mora in česar ne sme pisati," je dejal Šarec.
Šarec se sprašuje, ali želja po dobičku res upravičuje strpnost do nestrpnosti
Poziv predsednika vlade je po oceni ZNP sporen tudi zato, "ker gre za poskus političnega vplivanja na poslovne odločitve podjetij". V zato združenju napovedujejo, da bodo o pozivu obvestili mednarodne novinarske organizacije in druge organizacije, ki se ukvarjajo s svobodo medijev pa tudi Evropsko komisijo in njene organe. Šarca ob tem pozivajo, naj svoj poziv prekliče oziroma umakne s spletne strani vlade.
Premier Marjan Šarec se je s sporočilom, objavljenim na spletni stani vlade, odzval na razprave, ali je primerno, da podjetja, ki so delno ali večinsko v državni lasti, oglašujejo v medijih, ki širijo sovražne vsebine. Šarec meni, da lahko njihovi bralci takšno oglaševanje razumejo tudi kot aktivno podporo zapisanemu, zato je podjetja pozval k razmisleku, "ali želja po dobičku res upravičuje strpnost do nestrpnosti".
"Premier tvega resno prestopanje meje politično sprejemljivega"
Pravniki Andraž Teršek, Matej Avbelj, Jurij Toplak in Jernej Letnar Černič so v javno objavljenem pismu o svobodi izražanja med drugim zapisali, da premier tvega resno prestopanje meje politično sprejemljivega, če se postavi v vlogo presojevalca, kaj so to sovražne vsebine, kdo je zanje odgovoren in kako se jim zoperstavljati. Kot dodajajo, še posebej, če močno sugerira, da prihajajo samo z ene od dveh strankarskih političnih strani. Premierju predlagajo previdnost in preudarnost, da ne bo sam prestopal meje svobodnega delovanja in izražanja, "ki pritiče predsedniku vlade".
"Prva nekoliko resnejša gesta v prid obrambi temeljnih načel strpnosti"
V društvu Alternativna akademija pa Šarčev poziv štejejo za prvo nekoliko resnejšo gesto v prid obrambi temeljnih načel strpnosti v demokratični družbi. Kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik društva Darko Štrajn, si predsednik vlade za to gesto zasluži priznanje, v društvu pa upajo, da je vlada s to izjavo stopila na pot resnejše obrambe demokracije in nevarnih pasti spodbujanja sovraštva, homofobije in nestrpnosti v slovenski družbi.
33