Židan: Zgodba o teranu je za nas končana, zaščita velja

.

Ob robu letošnjega izbora najboljše kranjske klobase smo se pogovarjali z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter prvakom Socialnih demokratov Dejanom Židanom.

Kaj je razlog, da lahko Hrvaška še 15 let uporablja ime kranjska kobasica? Glede zaščite kranjske klobase je imela Slovenija samo dve možnosti, saj s Hrvaško ni mogla skleniti dogovora tako, kot ga je sklenila z Avstrijo in Nemčijo, ki sta prav tako imeli pripombe na slovensko vlogo. Takrat se je namreč aktivirala Evropska komisija, ki odloča na podlagi posebnega pravnega akta. Ko država dokaže, da je neka stvar njena – Slovenija je to za kranjsko klobaso nedvomno dokazala –, in obstaja proizvajalec drugje, ki izdelek z istem imenom proizvaja na zakonit način, kar je Hrvaška počela glede na nekdanji jugoslovanski pravni red, mu je treba dati prehodno obdobje, ki je predpisano z evropskim pravnim redom, da preneha uporabljati to ime. Slovenija je torej lahko sprejela to prehodno obdobje ali umaknila vlogo za zaščito.

Nekateri slovenski proizvajalci menijo, da je to dolgo obdobje … Prepričan sem, da je 15 let kratko obdobje glede na dolgo zgodovino in tradicijo kranjske klobase, tako smo se odločili tudi v sodelovanju s slovenskimi proizvajalci kranjskih klobas. Poleg tega hrvaški proizvod, ki je v prehodnem obdobju, ne more uporabljati evropskega certifikata, ki ga slovenski proizvajalci že lahko uporabljajo.

Kaj se bo zgodilo po preteku prehodnega obdobja? Po preteku 15 let se bo zgodilo točno to, kar je predpisano: na Hrvaškem bodo morali prenehati uporabljati ime kranjska kobasica. Oni lahko legitimno proizvajajo in prodajajo, kar želijo, le imena kranjska klobasa ne bodo mogli uporabljati.

Na Hrvaškem so pred kratkim odprli vprašanje terana … Teran je zaščiten tako, kot mora biti, in zaščita velja. To je potrdila tudi predhodna Evropska komisija. Hrvaška je zgodbo odprla pred dobrim letom, ne pa takrat, ko bi jo transparentno morala, to je, ko smo zaščitili teran ali ko se je Hrvaška pogajala za vstop v Evropsko unijo. Mi hrvaškega gradiva ne moremo pridobiti, ker Evropska komisija za to nima dovoljenja, smo jim pa povedali, da se o teranu ne mislimo pogajati in da je za nas ta zgodba končana. Nova komisija je zgodbo poskušala ponovno odpreti, mi pa smo se hitro odzvali. Od komisije pričakujemo, da bo spoštovala svoj pravni red, in pripravljeni smo odgovoriti na vsa vprašanja. Ne bomo pa odstopili in uporabili bomo vsa pravna sredstva.

Kaj je glavni argument, zaradi katerega so hrvaške trditve o teranu neutemeljene? Definicija terana je zelo preprosta: to je vino iz sorte refošk, ki raste na kraški planini, ima posejanih 600 hektarjev in je pridelano po posebnem postopku. Refoška imamo veliko po Sloveniji zunaj Krasa, a iz tega ne more nastati teran. Zgodba s Hrvaško in teranom je zapletena, zelo neevropska, ne temelji na nekem transparentnem delovanju, na spoštovanju in izvajanju pravnega reda, temveč očitno temelji na zvijačah in izsiljevanjih. Tega se moramo v skupni Evropi odvaditi – delovati moramo transparentno in legalno, ne tako, kot je včasih deloval Zahodni Balkan. Nekdanja Jugoslavija je razpadla tudi zato, ker so delali preveč zvijačno in preveč prek pritiskov.

Še eno odprto vprašanje s Hrvaško: meja. Kako in kdaj bo ta določena? Če zmaga racionalna politika, bo določena z arbitražo. Nekateri pravijo, da je vprašanje, ali se bo odločba, ki jo bo izdalo arbitražno sodišče, izvajala. To sploh ni vprašanje. Ko bo odločba izdana, jo je treba spoštovati, kar je ne nazadnje tudi v velikem interesu Evropske unije. Odločba se bo seveda izvajala in to je način reševanja vseh zapletov na Zahodnem Balkanu.

Arbitraža torej nima alternative? Ima, ta alternativa je politika, ki temelji na zvijačah in izsiljevanjih in ki lahko pomeni velike napetosti v tej regiji.