Zdravstvena reforma: "Država naj regulira, ne pa centralizira"

Podobno kot na včerajšnji okrogli mizi v organizaciji Vzajemne se tudi današnjega dogodka predstavniki pripravljavca reforme, ministrstva za zdravje oziroma Milojke Kolar Celarc, niso udeležili.

Koalicijo je tako na dogodku v organizaciji Nove Slovenije in Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka zastopal nekdanji minister Tomaž Gantar, ki je danes poslanec DeSUSa in predsednik odbora Državnega zbora (DZ) za zdravstvo. Kot je znano, je Gantar precej kritičen do predloga - in nasploh dela - Kolar Celarčeve.

Zdravstvo brez nadzora 

"V Sloveniji nimamo niti osnovnih podatkov, na katerih bi lahko osnovali reformo. Jaz sem šest let sedel na ministrstvu, nihče ne sedi križem rok, vprašanje pa je, za čigav interes se dela in kakšni so učinki," je na okrogli mizi uvodoma dejal nekdanji direktor Onkološkega inštituta Janez Remškar.

Poudaril je, da zdravstvena politika ne more biti ne leva ne desna, da mora biti edini cilj delati v dobro ljudi. Po njegovem mnenju je slovensko zdravstvo v krizi, ker nima nadzornega sistema, hkrati pa je tu tudi kriza vodenja. Sam razloge zanjo vidi predvsem v nestabilnem sistemu financiranja, ki tudi vodstvenim ekipam bolnišnic onemogoča načrtovanje.

Po njegovem mnenju je sicer najpomembnejši dejavnik v zdravstvu dostopnost. "Verjemite, da se tu dogajajo velike razlike pri prebivalcih v mestih in na ruralnih območjih, kjer so pogosto ljudje premalo zahtevni. Treba jih je podučiti," je o potrebnih spremembah v zdravstvu. 

"Kaznovanje ni prava pot"

Pomembna je tudi varnost, kjer gre za resen konflikt med pravom in stroko, meni. "Pravo vztraja pri kazenski odgovornosti, čeprav vam zagotavljam, da zdravnik hote ne naredi napake. Slišim, da se pripravlja nov zakon, a tudi ta naj bi šel ponovno v smer kaznovanja, kar je po mojem mnenju napačna smer," je dejal Remškar.

Obregnil se je ob zadnji primer v UKC Ljubljana, kjer naj bi zaradi organizacijskih napak umrl otrok. "Gledal sem zapisnik. Ne ve se, kateri zdravnik je bil odgovoren za otroka. Zdravila mu je predpisal specializant, ki tega sploh ne sme početi, in to se nam dogaja v bolnišnici z akreditacijo."

Na Siol.net smo pred časom objavili Rermškarjevo kolumno Pravosodje ureja zdravstvo o tem, kako se odzivamo na napake v zdravstvu.

Preberite še:

"Milijoni ne bodo skrajšali čakalnih vrst" #video

Zdravstvena reforma, ali res?

Država naj regulira, ne centralizira

"Sistem financiranja v zdravstvu ne stimulira izvajalcev, da bi bili učinkoviti," poudarja Igor Masten. Foto: Matej Leskovšek "Država za zdravstvo namenja nezadostna sredstva, a to je še najmanjša težava, čeprav je v javni razpravi najbolj potencirana," pa meni ekonomist in od leta 2014 vodja raziskav v Banki Slovenije Igor Masten.

"Sistem financiranja v zdravstvu ima poleg težave podzavarovanosti še eno težavo, saj ne stimulira izvajalcev, da bi bili učinkoviti," je dejal in dodal, da zdravstvena reforma tu ne izboljšuje stanja. "Pravzaprav samo potencira neustrezne spodbude, hkrati pa vodi v centralizacijo. Potrebo po regulaciji mešamo s centralizacijo, kar je napačen pristop."

"Če ljudem razložimo, da denarja ni, bodo razumeli"

Nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar je uvodoma ocenil, da je slovensko zdravstvo sicer v relativno dobrem stanju, a nato dodal, da nam pri reševanju nekaterih vprašanj zmanjkuje časa. "Ne moremo biti zadovoljni s predlogi, ki trenutno krožijo," je dejal in dodal, da bo treba počasi ljudem razkriti številke in si priznati, da tudi v zdravstvu vsi ne moremo dobiti vsega takoj in zastonj.

"Radi smo všečni, radi ljudem preveč obljubljamo. Verjetno bi večina državljanov razumela, če bi dali karte na mizo in povedali, kaj si lahko privoščimo na dovolj dobri ravni glede na gospodarsko moč," meni Gantar. Omenimo, da se je kasneje obregnil tudi ob včerajšnjo odločitev vlade, da se dolgih čakalnih vrst lotijo z oblikovanjem zdravstvenih timov. Čeprav ukrepa ne podpirajo, so v DeSUSu soglašali. "Ko drugega nimaš na mizi, pač sprejmeš, kar imaš, sicer bodo tebe krivili za čakalne vrste," je dejal.

Zasebno zdravstvo kot ogledalo javnemu

"Ne moremo biti zadovoljni s predlogi, ki trenutno krožijo," poudarja nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar. Foto: Bor Slana Gantar meni, da je treba spremeniti sistem financiranja, ki danes poteka prek ZZZS - opisali smo ga tukaj. "Cene storitev so oblikovane čez palec, na ta način to ne more funkcionirati, saj so nekje podvrednotene, na drugi strani pa pogosto ni dovolj prizadevanj, da bi delali učinkovito. Prepričan sem, da je konkurenčnost potrebna, na kakšen način - ali tudi z zasebnim ali znotraj javnega sistema -, pa se bomo morali odločiti."

"Sam menim, da je tu pomembna vloga zasebnega, ki je pomembno ogledalo pogosto neučinkovitemu javnemu zdravstvu. Mislim, da je pot ministrstva, ki predlaga centralizacijo in večjo vlogo javnega, napačna. Tega se počasi zavedajo tudi na ministrstvu."

Država ne more sedeti na več stolčkih

Zobozdravnik zasebnik Jure Poglajen, ki je javnosti znan predvsem kot organizator dobrodelnih akcij za pomoč beguncem, je opozoril na pomen preventive. Zdravje je skrb vseh nas, vsakega posameznika, je dejal.

Po njegovem mnenju država dela napako, ko prevzema vse več vlog. "Država ne more nastopati kot izvajalec, regulator, plačnik in arbiter hkrati," meni.

Število čakajočih je alarmantno

Upravljanje zavodov je treba prilagoditi novim potrebam, poudarja Franc Košir. Foto: STA , "Država je v navzkrižju interesov. Po eni strani je lastnica zavodov, na drugi strani je lastnica ZZZS, ki je njihov financer. Tu nastajajo cenovni konflikti," pa je dejal Franc Košir, nekdanji direktor ZZZS in svetovalec nekdanjega ministra Andreja Bručana. Sam v tem sistemu vidi veliko znakov prejšnjega, socialističnega sistema, v to smer pa gre, kot pravi, tudi predlagana ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Košir je to označil za "kardeljansko idejo".

Dodaja, da je treba upravljanje zavodov prilagoditi novim potrebam. Za stanje niso krivi menedžerji, sistem je postavljen tako, da ne daje ustrezne kakovosti in učinkovitosti. Meni, da bi morali biti zavodi organizirani v negospodarske družbe s profesionalnimi upravami in nadzorniki.

Število čakajočih je alarmantno, meni Košir. "V vrsti je več kot 200 tisoč bolnikov, od tega jih 40 tisoč že presega medicinske standarde. Tega ne bi smeli dopustiti," je dejal.

O nesmislih "planskega" sistema ZZZS

Žilni kirurg Andrej Šikovec je prav zaradi slabe organiziranosti sistema presedlal v zasebne vod, čeprav občasno še dela v splošni bolnišnici Novo mesto. Pri tem poudarja, da pri nas pogosto napačno razumemo javno in zasebno v zdravstvu. "Vsaka organizirana in nadzorovana zdravstvena dejavnost je javna, to pa ne pomeni, da mora biti lastnik ustanove država. To je lahko zasebnik, ne nazadnje tudi dobrodelna ustanova. Tako je začela novomeška bolnišnica," je dejal.

Pravkar končuje gradnjo zasebne klinike, sprašuje pa se, zakaj so v slovenskem sistemu zasebniki zapostavljeni pri financiranju. "Zakaj jaz, ki sam zgradim ambulanto, plačam DDV, ki je v mojem primeru znašal 440 tisoč evrov, ne dobim programa, ker sem zasebnik? Javne bolnišnice, ki so preobremenjene, nimajo kapacitet, pa dobijo program," je opozoril in navedel primer, ki kaže na nesmiselnost našega trenutnega sistema financiranja. Ta predvideva, da na začetku leta ustanove predvidijo določeno število programov, ki jih bo ZZZS financiral. "Pred leti je do mene prišel šef in mi dejal, da ne izpolnjujem programa. Na vprašanje, zakaj - opravil sem namreč dovolj posegov -, je odvrnil, da nimam 20 katastrofalnih zapletov, ki so jih predvideli v dogovoru z zavarovalnico. Odvrnil sem mu, da sam menim, da je dobro, da jih nimam, a je dejal, da je tako pač dogovorjeno z zavarovalnico."

Denar v javni sektor kot voda v puščavo

" Problematično pri reformi se mi zdi, da bosta o denarju za zdravstvo odločala dva človeka: zdravstveni in finančni minister," meni Alojz Ihan. Foto: Bor Slana "Ko javni sistem počrpa denar, ni ne boga ne hudiča, ki bi to dobil nazaj. To je podobno, kot bi v puščavo vlil hektoliter vode, ki je nikdar ne boš dobil nazaj," pa je o dodatnem financiranju dejal imunolog Alojz Ihan. Poudaril je, da se boji, da bomo pred začetkom uresničitve predlaganih zakonov, ki zdravstvu prinašajo nekaj sto milijonov evrov dodatnega denarja, že govorili o novih 300 milijonih za zdravstvo, ki jih "nujno potrebujemo".

Predlog reforme se mu zdi politično legitimen. "Vsaka vlada ima pravico voditi politiko, za katero misli, da jo bodo njeni volivci sprejeli. Pravico ima predlagati komunizem, centralizem ali pa na primer skrajno privatizacijo, saj smo v demokraciji," meni.

Ministrica Milojka Kolar Celarc je, kot opaža Ihan, ubrala centralističen in državno monopolen pristop. "Centralizem marsikje po svetu sploh ni tako neuspešen. Predlog vidim kot preslikavo britanskega sistema, kjer lahko minister skorajda menja zdravnika v ambulanti. Da sistem deluje, pa mora biti izpolnjenih veliko pogojev. V primerjavi z britanskim sistemom v Sloveniji nimamo urejenih mehanizmov nadzora. Problematično pri reformi se mi zdi, da bosta o denarju za zdravstvo odločala dva človeka: zdravstveni in finančni minister. Dva človeka bosta delila 2,5 milijarde evrov," je dejal.