Torek, 21. 5. 2019, 13.12
5 let, 7 mesecev
Zdravnikom grozijo - tudi s strelnim orožjem #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,85
20
Devet od desetih zdravnikov je že bilo žrtev ali priča nasilju v svojem delovnem okolju, je pokazala anketa, ki jo je med zdravniki in zobozdravniki izvedla Zdravniška zbornica Slovenije. Pravkar policija preiskuje primer, v katerem je pacient zdravnici grozil s pištolo.
Zgoraj opisani primer so danes predstavili na novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije. Lokacije in drugih okoliščin niso izdali.
Grozil v čakalnici, nato še po prijavi na policijo
"V eni izmed ambulant je neznani storilec zdravnici grozil s strelnim orožjem, če mu ta ne bo izdala napotnice, recepta in bolniške. Vse to so bile neupravičene zahteve," je dogodek opisala zdravnica Nena Kopčavar Guček, sicer vodja strokovne skupine Ne dopuščajmo nasilja.
Zdravnica naj bi po grožnjah neznancu povedala, da ji je zelo neprijetno, ta pa po navedbah Kopčavar Gučkove kljub temu ni odnehal. Zdravnica se je po dogodku obrnila na strokovno skupino, ta pa je opravila posvet s policijskim inšpektorjem, ki je tudi član skupine Ne dopuščajmo nasilja.
Ker je grožnja s strelnim orožjem resna zadeva, je zdravnica vložila prijavo na policijo. Kot pravi, zdaj pacient nadaljuje pritiske. Zahteva, da naj policijsko prijavo zoper njega umakne.
Največja težava je organizacija dela
Da je nasilje nad zdravstvenimi delavci resna težava, dokazujejo rezultati ankete, ki jo je opravila Zdravniška zbornica Slovenije. Izsledki kažejo, da so zobozdravniki v primerjavi z zdravniki manjkrat žrtve nasilja. Največkrat se nasilno vedejo pacienti in njihovi svojci (71, 4 odstotka), sodelavci (31,6 odstotka) in vodstvo.
Najpogosteje je povod za izbruh nasilja sama organizacija dela znotraj zdravstvenih ustanov, pri čemer izpostavljajo predvsem postopke naročanja in čakanja v čakalnici. Temu sledijo psihični vzroki povzročiteljev nasilja in neupravičena zahteva po napotitvi k specialistu. Skoraj petina (17,22 odstotka) vprašanih je bila žrtev fizičnega nasilja, zbornica navaja v izsledkih ankete.
Večina zdravnikov se na nasilje odzove z mirnim pristopom, v katerem poskušajo pacientom pojasniti zadevo. Če presodijo, da težko obvladujejo nasilno situacijo, nekateri pomoč poiščejo znotraj svojega delovnega okolja – takšna naj bi bilo po podatkih tretjina zdravnikov.
Nasilje nad zdravniki na Hrvaškem kaznivo, bi moralo biti tudi pri nas?
Kot pojasnjujejo na zbornici, je nasilje nad zdravniškim osebjem resen javnozdravstveni problem. Poudarjajo, da si dve največji zdravstveni organizaciji, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije, že več let prizadevata zmanjšati posledice nasilja, ki se dogaja znotraj zdravstvenega sistema.
"Zdravstveno osebje ima, enako kot preostali zaposleni, pravico do varnega, stabilnega in urejenega delovnega okolja," poudarjajo. "Želimo si, da bi tudi naša država, podobno kot sosednja Hrvaška, v kazenski zakonik vnesla novo obliko kaznivega dejanja, to je nasilje nad zdravstvenimi delavci. S tem bi dala jasen znak vsem, ki nasilje izvajajo, da jih bo doletel kazenski pregon, zdravstvenim delavcem pa, da je nasilne dogodke vredno prijavljati organom pregona. Do takrat pa se lahko zanašamo predvsem nase, na svoje stanovske organizacije. Pomembno je, da o nasilju ne molčimo več, da ga prepoznavamo in ustrezno obravnavamo," je dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik.
Ustanovljena delovna skupina
V ta namen so na spletni strani zdravniške zbornice pripravili spletni obrazec za prijavo nasilja.
"Varno, strokovno, kakovostno in prizadevno delo zdravnikov je mogoče samo v varnem okolju. V tem okolju se srečujemo z bolniki, ki so prizadeti, zaskrbljeni, prestrašeni in nekateri tudi vedenjsko spremenjeni, zato so stresne situacije in izbruhi nasilja pogosti. Izkušnje nas učijo, da je mogoče nasilje v zdravstvenem okolju pravočasno prepoznati in preprečiti," je povedala zdravnica Kopčavar Gučkova.
Njena skupina se bo lotila izdelave priporočil in okvirnih usmeritev za zaščito zdravništva na delovnem mestu, ki bi omogočile varnejše okolje tako za paciente kot zdravnike. Poudarjajo, da bodo v prihodnje pripravili programe izobraževanja. Želijo tudi strožje varnostne ukrepe na delovnih mestih.
20