Zdravniki: Birokracija uničuje odnos med zdravnikom in pacientom

Specialistka družinske medicine Davorina Petek iz Slovenskega zdravniškega društva je poudarila, da je obravnava bolnika na primarni ravni zdravstva v zadnjih desetletjih postala bistveno bolj kompleksna kot pred tem. "Ker se populacija stara, imajo pacienti veliko diagnoz oziroma več kot eno, temu primerno imajo tudi več zdravil," je poudarila Petkova. 

S podobnimi težavami se po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Zdenke Čebašek-Travnik spoprijemajo vsi zdravniki v osnovnem zdravstvu, v zdravstvenih domovih pa se bojujejo tudi z velikim pomanjkanjem ginekologov in radiologov. Administracija, za katero po besedah predsednice "nihče ne ve, komu ali čemu služi, strokovni in varni obravnavni bolnikov zagotovo ne", pa obremenjuje vse zaposlene v osnovnem zdravstvu.

Novice Ko je bila še deklica, je UKC Ljubljana naredil napako. Zdaj bo dobila odškodnino.

Družinski zdravniki in pediatri opozarjajo na nesmiselne administrativne zahteve

Zdravniki v ambulantah družinske medicine tako pri enem bolniku ne obravnavajo nujno enega samega problema, ampak celo vrsto problemov. "Spremljanje vseh kroničnih stanj je zahtevno, nadzirati je treba tudi povečano število zdravil. Potrebe po informacijski podpori so velike, tudi zato, da bi bilo zdravljenje čim bolj varno in kakovostno," je pojasnila Petkova.

Družinska zdravnica Antonija Poplas Susič je ob tem izpostavila tudi zamudno delo z vnašanjem podatkov v naročilno knjigo. "To je zadeva, ki nima nikakršne dodane vrednosti ne za paciente ne za zdravnike in medicinske sestre. V naši ambulanti za 40 vnosov v omenjeno knjigo porabimo od 40 do 50 minut na dan. To je sicer čas, ki je namenjen bolnikom," je poudarila Poplas-Susičeva.

"Če zdravnike preobremenjujemo, je do njih krivično, da jih potem za napake, ki se dogajajo v vseh poklicih, obravnavamo na isti strani črne kronike s storilci kriminalnih dejanj," je dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik. Foto: Bor Slana

Tudi pediatre pri delu z bolniki ovirajo po njihovi oceni nesmiselne administrativne zahteve. Ravno te so po oceni predstavnice pediatrov Katje Dejak Gornik krive, da mladi zdravniki izgubijo zagon za specializacijo na tem področju in se za delo na primarni ravni odločajo vse redkeje. Pediatri sicer skrbijo za petino najmlajših bolnikov v državi, ob tem pa se spoprijemajo s kadrovskimi vrzelmi v njihovih vrstah in visokim deležem starejših zdravnikov, ki obravnavajo otroke in mladostnike.

"Naj nam dovolijo, da si sami organiziramo svoje delo," je ob tem državo pozval predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. "Kolegi iz vseslovenskih regij so sporočili, da tako ne gre naprej. Ne gre za to, da bi zahtevali več denarja za manj dela, ampak želimo opozoriti, da je ogrožena strokovnost in varnost strokovnega dela na primarnem nivoju," je še dejal.

Mnenja Miha Mazzini: Kam se pelje slovensko zdravstvo?

Čebašek-Travnikova: Vse več zdravnikov odhaja iz zdravstva

Čebašek-Travnikova je še opozorila, da vse več zdravnikov odhaja iz zdravstva, bodisi v zgodnejši pokoj bodisi na druga manj zahtevna področja dela. Ob tem je opomnila tudi na zdravnike, ki so zaradi hudih obremenitev na delovnem mestu bolniško odsotni. "Če zdravnike preobremenjujemo, je do njih krivično, da jih potem za napake, ki se dogajajo v vseh poklicih, obravnavamo na isti strani črne kronike s storilci kriminalnih dejanj," je bila še kritična.

Na ministrstvu za zdravje so v odzivu na opozorila družinskih zdravnikov iz več slovenskih regij že v minulih dneh zagotovili, da se stanja zavedajo in da nekatere ukrepe za izboljšanje že izvajajo, druge pa še načrtujejo. Med drugim napovedujejo tudi prenovo modela financiranja primarne ravni zdravstvene dejavnosti, načrtujejo pa tudi ukrepe, s katerimi bi zmanjšali administrativne obremenitve zaposlenih.

Kot so na ministrstvu zapisali v današnjem odzivu, bodo pripravili načrt za zmanjšanje administrativne obremenitve zaposlenih. Med drugim v zvezi s tem pripravljajo spremembo zakona o pacientovih pravicah.

Prav tako so napovedali povečanje števila razpisnih mest specializacij iz družinske medicine, pediatrije ter ginekologije in porodništva, zagotovitev pogojev za sistematičen razvoj stroke ter nenehno spremljanje in izboljševanje kakovosti, pa tudi okrepitev sodelovanja na sekundarni ravni za bolj povezano obravnavo bolnikov in hitrejši pretok informacij.