Sreda, 22. 9. 2021, 19.21
3 leta, 3 mesece
Zdravnik svari kolege: Da ne bodo pacientov zato obdelovali na kakšni drugi mizi #video
Iskanje družinskega zdravnika postaja misija nemogoče. Vse od lanskega marca, ko nas je preplavila epidemija, ki že dobro leto in pol kroji naša življenja, se je kadrovska podhranjenost drastično poslabšala. Po ocenah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kar 130 tisoč zavarovanih oseb v Sloveniji nima izbranega osebnega zdravnika. Praktično nemogoče pa je do njega priti v prestolnici. V Ljubljani so vse ambulante družinske medicine že zasedene, občani pa so primorani zdravnika iskati pri koncesionarjih ali celo v drugih mestih.
Ko na spletni strani največjega zdravstvenega doma v državi, Zdravstvenega doma Ljubljana, iščemo zdravnika ali zobozdravnika, naletimo na obvestilo, da zaradi preobremenjenosti osebja nimajo več zdravnika, ki bi opredeljeval nove paciente. Slovenija je po številu zdravnikov na prebivalca že tako pri repu EU, epidemija covid-19 pa je razmere še močno poslabšala.
"Družinski zdravniki v Sloveniji so izjemno obremenjeni in so bili zaradi epidemije prisiljeni reorganizirati svoje delo. Tega, kar smo bili vajeni, da smo lahko nemudoma stopili do osebnega zdravnika, na žalost ni več," opozarja Aleš Blinc s kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Preobremenjeno zdravstveno osebje
Zdravstvo in zdravstveno osebje sta namreč preobremenjena, ocenjuje direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj. "Prvi stik vseh pacientov, ki so bili pozitivni na koronavirus, je padel na osnovno zdravstvo. Res pa je, da je dolgotrajno zdravljenje bolnikov z akutnimi poslabšanji padlo na bolnišnice." Prav v Kamniku vidimo, da to še ne pomeni, da ljudje ne pridejo do zdravnika. Medtem ko marsikje telefoni zvonijo v prazno, v Kamniku beležijo prav vse sklice.
"Vse paciente, ki pokličejo v družinsko ambulanto, pokličejo nazaj, tako da zadošča en sam klic, ne pa celodnevno klicanje zasedene ambulante," zatrjuje Rebolj.
Izguba stika z zdravnikom povzroča nelagodje in strah
Pred tem so imeli dnevno tudi po 120 klicev v posamezno ambulanto, kar razumljivo povzroča slabo voljo. Izguba stika z zdravnikom namreč povzroča nelagodje in strah, pojasni Samo Zver s hematološkega oddelka UKC Ljubljana, kjer so zato javno objavili službene telefone vseh svojih zdravnikov.
"Dogaja se, da kliče bolnik in zahteva Zvera. Ko se javim, bolnik ne more verjeti, da je dobil mene, in se čudi, kako me je lahko takoj dobil, medtem ko svojega zdravnika, ki ga že zelo dolgo kliče, ne more dobiti. Samo za to gre," pove Zver.
Gre pa tudi za to, da številni ljudje do zdravnika pridejo pozneje, kot bi sicer, marsikdo tudi prepozno.
"Za petne žile jih vlečemo nazaj v življenje"
"Imamo pol manj akutnih levkemij. Zakaj? Zato ker starostniki umrejo doma. K nam na primer pridejo bolniki v stanju, kot ga še nismo videli. Opazujemo torej naravni potek bolezni. Bolniki pridejo k nam tako slabi, da jih za petne žile vlečemo nazaj v življenje," opozarja Zver.
"Lahko se celo zgodi, da žrtve epidemije ne bodo le tisti, ki neposredno obolijo in umrejo ali imajo posledice zaradi bolezni covid-19, ampak tudi tisti, pri katerih se te druge hude bolezni, srčno-žilne bolezni, rakave bolezni, odkrijejo kasneje in je zaradi tega zdravljenje manj učinkovito ali neučinkovito," pojasnjuje Blinc.
"Če čutite, da je nekaj res narobe, dajte biti malo zoprni"
Vsem, ki menijo, da potrebujejo zdravnika, zato Zver svetuje: "Včasih je treba biti siten. Če čutite, da je nekaj res narobe, bodite malo zoprni, spoštljivo zoprni, brez groženj in podobnega. To pomeni, da se s človekom nekaj hudega dogaja. Ne pustite ga čakati na boljše čase, da ga bomo potem obdelovali, ker ga bodo obdelovali na kakšni drugi mizi," še opozarja Zver.
A našega zdravstva na dolgi rok ne bosta rešili ne požrtvovalnost zaposlenih ne sitnost uporabnikov.
22