Sobota, 13. 5. 2017, 17.30
7 let, 1 mesec
Tujec v Sloveniji
Zdravnik iz Indije: Slovenci pojeste preveč mesa!
Dr. Mani Slovenijo opiše z eno besedo: lepota. V Ljubljano je leta 2010 "za nekaj let" prišel zaradi dela. Zdaj se je tu že ustalil, najbolj pa ga navdušujeta Postojnska jama in domači ričet.
Manivannan Ramasamy, ki ga pacienti poznajo pod imenom dr. Mani, je doktor ajurvedske medicine. Prihaja z juga Indije, iz majhnega kraja Kotagiri, ki leži 1.800 metrov nad morjem.
Dokler je bila Indija pod britansko oblastjo, so Britanci kraj obiskovali kot poletno letovišče. "Pokrajina je popolnoma drugačna kot v Sloveniji. Tam je veliko nasadov čaja. Obe pa sta čudoviti," pravi dr. Mani. "Tu je tudi čistejše kot pri nas doma. Lepše je, čeprav je oboje čudovito. Različna lepota."
Njegov oče je bil klasični zdravnik, a svoji ženi, ko je zbolela za artritisom, ni mogel pomagati. Pomagal ji je lahko ajurvedski zdravnik, kar je navdušilo tudi sina, da je šel študirat ajurvedsko medicino. V Indiji je veda splošno uveljavljena, študij traja šest let, vsebuje pa klasične medicinske predmete in študij ajurvede.
Uporabljajo razna zeliščna zdravila in izvajajo razstrupljevalne terapije. "Če namreč zboliš, to pomeni, da so se v tvojem telesu nabrali toksini. Nikoli ne zboliš čez noč."
S prijatelji v Indiji Kmalu v tujino
Najprej je nekaj časa delal v Indiji, nato se mu je ponudila priložnost na Kitajskem. A tam ni ostajal, ampak so se vsakih nekaj mesecev selili med Indijo in Kitajsko. "Potem pa nas je našla Slovenija," se nasmehne. Slovenci, ki so se navdušili nad ajurvedo, so namreč želeli v Ljubljani odpreti ajurvedski center in so iskali ajurvedskega zdravnika. Njega so našli prek prijateljev. Tako je leta 2010 skupaj z ajurvedskim terapevtom odšel v Slovenijo. Zdaj vodi hišo ajurvede, zaposlena pa sta še dva terapevta.
V Slovenijo? Kje je to?
"Preden smo prišli, smo si pogledali, kje Slovenija leži, saj, če sem odkrit, nismo vedeli, kje je. Nismo niti prav vedeli, ali gremo v Slovenijo ali na Slovaško. Ko nam je stric povedal, da je to država nekdanje Jugoslavije, smo drugim razlagali, da gremo v deželo, ki je soseda Italije in Avstrije." Pravi, da je danes bolje, saj Slovenijo pozna več ljudi.
"Videli smo fotografije in ugotovili, da je dežela čudovita. Tudi ko smo prišli, je bil prvi vtis lepota!"
Ker njegov domači kraj leži v hribih, je navajen bolj svežih, čeprav ne zimskih temperatur. "Vedno se je težko navaditi na nekatere stvari. Prvih šest mesecev smo morda še imeli kakšne težave, ampak potem je šlo vse gladko." Najtežje je seveda bilo, da tukaj niso imeli prijateljev.
Slovenijo dobro pozna. Udeležil se je tudi kurentovanja na Ptuju. Ričet in slovenske sladice
Pogreša tudi hrano. Tukaj si kuhajo predvsem indijsko hrano, jedo pa tudi slovensko. Seveda ne svinjine in govedine, ampak več zelenjave. Najraje ima ričet – brez mesa. Navdušen je zlasti nad slovenskimi sladicami: rad ima gibanico, jabolčni zavitek in potico.
Slovenska kultura jih ni pretirano presenetila, saj so približno vedeli, kako je v Evropi. Med Slovenci se dobro počutijo. "Ko smo prišli prvič, so seveda vsi videli, da smo drugačni, že zaradi barve kože. Ampak nihče nas ni žalil."
Kar preveč športa
Ugotavlja, da Slovenci živimo zelo zdravo. Veliko se ukvarjamo s športom in jemo domačo hrano, ki jo celo sami vzgajamo. "Mislim pa, da se morda celo malo preveč ukvarjate s športom. Tega ne štejem v slabo, ampak se mi zdi preveč." Predvsem pa pojemo preveč mesa, pravi zdravnik. "Preveč mesa škodi. Tudi jaz jem meso, predvsem ribe, ampak veliko manj."
V Sloveniji so ga najbolj očarale Postojnska jama, kjer je bil že trikrat, in Škocjanske jame. Bil je tudi že na tekmovanjih v Kranjski Gori in v Planici. Smuča še ne, a bi rad poskusil. Ni mu še uspelo, saj ima pozimi največ dela, dopust pa ponavadi porabi za potovanja v Indijo. Rad ima tudi središče Ljubljane. "Tudi če greš tisočkrat v Ljubljano, je vsakokrat čudovita!"
Njegov materni jezik je tamilščina, eden od najstarejših jezikov v Indiji, slovenščina pa ostaja trd oreh. Opravil je trimesečni brezplačni tečaj slovenščine za tujce. "Govorim polomljeno slovenščino, a osnovne stvari se dogovorim." Sicer pa s komunikacijo nima težav, saj v Sloveniji večina govori tudi angleško.
Poročno slavje je v Indiji bogato. Del tradicije je tudi, da poskuša žena dati možu venec okoli glave, mož pa se ji pri tem izmika.
Zakaj v svet?
"Vedno sem si mislil, da grem v tujino, če le dobim priložnost. Zato sem, ko sem dobil možnost na Kitajskem, takoj šel. Rekel sem si, da grem poskusit za nekaj časa, če bo delovalo. Na splošno zelo rad potujem."
Pravi, da se iz Indije izseljujejo zlasti računalničarji, saj jih velika podjetja vabijo, da pridejo delat zanje, zlasti v ZDA. Se je pa to s predsedovanjem Donalda Trumpa ustavilo, ugotavlja dr. Mani.
Poroke so se udeležili tudi prijatelji iz Slovenije.
Pridružila se mu bo tudi žena
Zdaj se veseli zlasti selitve svoje žene. Pred pol leta se je namreč v Indiji poročil, junija pa se mu bo žena pridružila v Sloveniji.
Indijska poroka seveda ni kar tako. Gostov je bilo okoli tisoč. "V dveh dneh se zvrsti veliko ljudi, ogromno je hrane." Tradicionalni obred izvedejo v templju, potem pa svatje pridejo novoporočencema čestitat in jima prinesejo darila.
"Tudi majhna poroka pomeni dvesto ali tristo ljudi. Povabiš družino, prijatelje, moje sestre so povabile svoje prijatelje." Na veliko poročno praznovanje so prišli tudi gostje iz Slovenije.
Ali bo ostal v Sloveniji, je odvisno od količine dela. Ljudje zdaj že poznajo ajurvedo in njihovo hišo. Odvisno pa je tudi od položaja njegove družine v Indiji. A predvideva, da bo ostal še vsaj dve ali tri leta.
Imate tudi vi ženo, soseda, sodelavko, znanca, ki prihaja iz tujine? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na urska.makovec@tsmedia.si.
5