Zaradi krčenja sredstev na ljubljanski univerzi primanjkljaj v višini 20 milijonov evrov

"Za letošnje leto imamo dva dokumenta, ki uokvirjata obseg sredstev, ki so na razpolago za univerzo za drugo letošnje polletje, to je predlog rebalansa in nov predlog z dodatnimi sredstvi po tistem, kar so se dogovorili sindikati. Za oba dokumenta smo poskušali narediti najbolj verno oceno," je dejal Dušan Mramor.

Ugotovili so, da se po predlogu rebalansa proračuna 2012 zmanjšajo sredstva za univerzo v višini 37 milijonov evrov. Pri 37 milijonih evrov manj sredstev bi lahko univerza zaradi ukrepov po njegovih besedah prihranila 11 milijonov evrov, kar pomeni, da ostane približno 26 milijonov evrov nepokritih. "To je luknja in predstavlja skoraj 22,5 odstotka sredstev drugega polletja," pojasnjuje Mramor. Dodaja, da vseh 26 članic ne bi moglo izplačati niti plač.

Primanjkljaj bo prizadel 15 članic univerze, ki ne bi mogle izplačati plač Nov predlog v pogajanjih s sindikatih nekoliko povečuje sredstva za univerzo, zato je tudi primanjkljaj, kot pravi, nekoliko manjši - 27 milijonov evrov. Ocena univerze je, da bi lahko zmanjšali stroške popravljenega rebalansa za približno sedem milijonov in ne za enajst. Tako bi nastala izguba na univerzi v drugem poletju v višini 19,7 milijona evrov. To bi prizadelo 15 članic univerze od 26, ki ne bi mogle izplačati plač.

Univerza stroškov tudi z zelo močnimi rezi ne more znižati Dolgoročne posledice so jasne, vodstvo univerze mora poskušati vzpostaviti finančno stanje, ki je stabilno in znosno na daljši rok, v letu 2012 to seveda ni mogoče brez izgube, je prepričan Mramor. Univerza ima namreč zakonske in pogodbene obveznosti, tudi če začne z odpuščanjem. Z zelo močnimi rezi stroškov ne more znižati.

"Dostopnost do študija bi se zmanjšala" Ker bi morala univerza sprejemati zelo ostre ukrepe v zvezi s takšno finančno situacijo, bi to po Mramorjevih besedah pomenilo vsebinsko in dolgoročno izjemno škodljive ukrepe. Zmanjšati bi bilo treba število programov, izbirnih predmetov, izvajanih predmetov. Število zaposlenih in število študentov na posameznega visokošolskega učitelja bi se močno povečalo, dostopnost do študija bi se zmanjšala.

"Najboljši kadri se že pripravljajo na odhod v tujino" To bi vplivalo tudi na raziskovalno delo, saj vrste projektov ne bi bilo mogoče več izvajati, posledice bi bile zelo hude tudi z vidika odtoka možganov, je še poudaril. "Mi že vidimo, da so določeni indici, da se najboljši kadri že pripravljajo na odhod v tujino, nekateri pa tja že odhajajo," je še dodal.

Mramor je komentiral tudi svoj odhod s sredinega sestanka pri ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigu Turku. Pričakoval je, da se bodo usklajevali glede ukrepov v znanosti in visokem šolstvu. Namesto tega jim je bilo rečeno, da se bodo pogovarjali o tem, kako razdeliti 20 milijonov evrov oziroma 25 milijonov dodatnih sredstev. Zato je s sestanka odšel.

Univerza v Ljubljani ne nasprotuje varčevanju, a to mora biti sorazmerno na vseh delih in v skladu s prioritetami, je še dodal Mramor.

Univerza se sicer, kot je povedal Mramor, vsebinsko pridružuje konferenci visokega šolstva in znanosti, ki je sprejela sklep o nadaljevanju protestnih aktivnosti zaradi pretiranega krčenja sredstev za visoko šolstvo in znanost.