Ponedeljek, 10. 2. 2025, 10.58
5 ur, 22 minut
Zaposlenim v javnem sektorju prve plače po uveljavitvi plačne reforme #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,47
V tem tednu bo okoli 188 tisoč zaposlenih v javnem sektorju prejelo prvo plačo po uveljavitvi novega plačnega sistema. V zdravstvu in šolstvu so januarske plače dobili danes, preostali jih bodo večinoma 14. februarja. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju letos znaša 1.291,52 evra bruto. V povprečju se bodo plače zaposlenim v treh letih dvignile za 22 odstotkov oziroma štiristo evrov. Minister za javno upravo Franc Props je na novinarski konferenci ob prvih izplačilih plač poudaril, da je učinkovit javni sektor temelj vsake družbe, ki mora zagotavljati kakovostne storitve za prebivalstvo in gospodarstvo.
V prenovljenem plačnem sistemu namreč velja, da nihče ne sme imeti osnovne plače, nižje od minimalne. Ker se je ta letos dvignila na 1.277,72 evra bruto, se je plača javnih uslužbencev, ki so na novi plačni lestvici najnižje, določila v vrednosti prvega plačnega razreda, ki je nad minimalno plačo.
Sicer pa plačni dvigi v javnem sektorju niso enaki za vse. Javni uslužbenci, pri kateri povišanje ne presega sto evrov bruto, so s 1. januarjem pridobili višjo plačo v celoti. Preostalim se s tokratnim izplačilom plače povišujejo za najmanj sto evrov bruto oz. 12 odstotkov predvidenega povišanja. Zaposleni s predvidenim povišanjem za več kot 420 evrov bruto bodo višje plače v celoti dosegli v skupno šestih obrokih do leta 2028, preostali prej.
Props: Učinkovit javni sektor je temelj vsake družbe
Minister Franc Props je na novinarski konferenci poudaril, da gre za največjo spremembo plačnega sistema v zadnjih 15 letih. Obsežne spremembe so po njegovih besedah plod intenzivnih pogajanj ter dogovora med vlado in sindikati. Poudarki reforme so bili izboljšanje plače najslabše plačanim, večja preglednost z jasnejšimi merili za napredovanje in nagrajevanje ter boljša povezanost plačila z rezultati dela, zmanjšanje razlik med najnižjo in najvišjo plačo, stabilnost sistema z javnofinančnega vidika ter doseganje privlačnosti sistema za mlade in strokovnjake z redkimi znanji.
"Vladna reforma zagotavlja, da javna uprava ostaja konkurenčna in stabilna ter zaposlenim omogoča priložnost za karierni razvoj in ustrezno nagrajevanje njihovega dela. Če prenove ne bi sprejeli, bi masa plač še naprej rasla zaradi avtomatizmov, vgrajenih v prejšnjem sistemu za napredovanje, in zaradi parcialnih dogovorov. To bi povečevalo nesorazmerja in nezadovoljstvo med javnimi uslužbenci. Reforma tako omogoča postopno uvajanje sprememb, ki zagotavljajo javnofinančno vzdržnost, da bo sistem poenoten in bo pravičneje vrednotil delovna mesta, da bodo višje začetne plače za mlade in možnost nagrajevanja nadpovprečno uspešnih," je poudaril Props.
Minister se zaveda, da je učinkovit javni sektor temelj vsake družbe. Zagotavljati mora kakovostne storitve za prebivalstvo in gospodarstvo. Biti mora tudi privlačen za obstoječe in nove uslužbence.
Višja plačila bodo najprej prejeli uslužbenci z najnižjimi plačami. Ministri, poslanci in vladni funkcionarji ne bodo deležni povišanja plač v tem mandatu, ampak šele v naslednjem. "To potrjuje, da je cilj reforme izboljšanje razmer za celotni javni sektor, ne pa zvišanje plač vodstvenemu kadru," je opozoril minister.
Državna sekretarka na ministrstvu Mojca Ramšak Pešec je izpostavila aktivnosti, ki so jih opravili po sprejemu plačne reforme in so bile potrebne za njeno implementacijo. Oblikovali so skupno sindikalno-vladno delovno skupino za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema in sprejemanje skupnih stališč glede odprtih vprašanj novega plačnega sistema. Kot je napovedala, bodo spremljali izvajanje plačnega sistema v praksi in se odzivali na morebitne težave. Če bo treba, bodo pripravili tudi kakšen popravek zakonodaje. Na dan so prejeli tudi do dvesto pisnih vprašanj.
Generalni direktor direktorata za javni sektor Peter Pogačar, ki vodi omenjeno sindikalno-vladno delovno skupino, ocenjuje, da je bilo v zelo kratkem času od sprejema reforme do prehoda v nov plačni sistem v javnem sektorju opravljeno izjemno delo. "Vse je pripravljeno, da vsi javni uslužbenci prejmejo plače po novem sistemu," je dejal.
Vrednost prenove plačnega sistema je ocenjena na 1,4 milijarde evrov, znesek se bo porazdelil skozi celotno prehodno obdobje.
Povprečen dvig plač v prehodnem obdobju bo znašal 22 odstotkov oziroma nekaj čez okoli štiristo evrov v nominalnem znesku. "Ker gre pri reformi tudi za odpravo plačnih nesorazmerij, dvigi ne morejo biti za vse enaki," je opozoril Pogačar.
Po besedah Ramšak Pešec so bila pričakovanja zaposlenih različna, zato se zavedajo, da vsi z novo plačo niso zadovoljni.
