Nedelja, 3. 3. 2019, 12.05
5 let, 1 mesec
Zelenci
Žalostna podoba pravljičnih Zelencev: kdo je kriv? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,00
5
Naravnemu rezervatu, ki je zavarovan od leta 1992, je oktobrski vetrolom popolnoma skazil pravljično podobo. Vsepovsod ležijo podrta in izruvana drevesa. Škode je veliko. Če bi nam okoljsko ministrstvo in kranjski zavod za varstvo narave dovolila, da z gozdom ravnamo kot skrbni gospodarji, bi bila škoda veliko manjša, so prepričani v agrarni skupnosti Podkoren. V obeh ustanovah krivdo odločno zavračajo.
Zelenci v neposredni bližini Kranjske Gore so drugi izvir Save Dolinke in se lahko pohvalijo s čisto pitno vodo. Biser v neposredni bližini Kranjske Gore je mesto sprostitve za številne domače in tuje turiste.
"So priljubljena točka tako domačih kot tujih obiskovalce, priljubljena fototočka, največkrat zasledena podoba na družbenih omrežjih. Zanimivost Zelencev je, da vse leto obdržijo stalno temperaturo vode, šest stopinj Celzija, to pomeni, da pozimi ne zamrznejo. So prebivališče ogroženih živalskih kot rastlinskih vrst, tam lahko na primer najdemo endemitno, mesojedo rastlino – resiko," je v oddaji Danes na Planetu razlagala Nina Peternel iz Turizma Kranjska Gora.
Gozd izgubili za 50 in več let
A na mestu, kjer so še pred nekaj meseci rasla mogočna drevesa, zdaj brnijo delovni stroji. Območje je namreč zaprto zaradi vetroloma.
"Finančne škode je veliko, še večja škoda pa je zaradi podrtih dreves, ker to pomeni, da smo gozd izgubili za 50 in več let," je razočaran Jože Gregori, predsednik Agrarne skupnosti Podkoren. Izgubili so za okoli 300 kubičnih metrih lesa.
"Že 14 dni pred vetrolomom smo opozarjali, da se to lahko zgodi. Drevesa so bila visoka, debela in bi jih bilo treba že zdavnaj posekati," je dodal Marjan Cuznar, podpredsednik Agrarne skupnosti Podkoren.
Pa tudi sestava tal drevesom ne omogoča dobrega oprijema, je še opozoril Cuznar.
Je šlo za nesporazum?
Zakaj dreves, če so vedeli, da so nevarna, niso posekali? "Ne po naši krivdi, ampak po krivdi tistih, ki nam niso dovolil poseka pravočasno," je odgovoril Gregori in s prstom pokazal na kranjski zavod za varstvo narave.
"Najbolj nas moti, da smo lastniki, a pravzaprav z zemljo ne moremo razpolagati. Če pa se kaj zgodi, pa smo prvi, ki bi morali posredovati," je menil Cuznar.
A ti očitki so povsem neupravičeni, odgovarjajo na Zavodu RS za varstvo narave. Od leta 2013, ko je bila sprejeta uredba o naravnem rezervatu, namreč poseganje v gozd ureja gozdarska zakonodaja, ne pa zavod za varstvo narave.
"To pomeni, da mora za poseganje vsak lastnik dobiti odločbo oziroma soglasje zavoda za gozdove. Našega soglasja po novi uredbi ni treba pridobiti," je odgovoril Metod Rogelj, vodja kranjske enote Zavoda RS za varstvo narave.
Vse kaže na nesporazum. Gozdarji namreč dreves niso označili, ker so čakali na pobudo zavoda za varstvo narave.
"V zadnjem delu parcele so bile neke sanitarne sečnje v preteklosti storjene, tam je škoda zdaj manjša. So pa bile predvidene tudi druge sečnje, skladno z gozdno gospodarskim načrtom, vendar nas je veter žal prehitel," je razložil Janez Martelj, vodja KE Jesenice Zavoda za gozdove Slovenije.
Čeprav je danes pot do izvira vse prej kot idilična, pa tako ne bo več dolgo.
"Vsako spravilo lesa pusti nekatere posledice. Kolikor jaz vem, je upravljavec, se pravi ministrstvo za okolje in prostor, ponudil lastnikom, da te poškodbe, ki bodo nastale s sanacijo oziroma s pravilom lesa, pomaga finančno pokriti," je dodal Rogelj.
5