Zakaj Židan uvaja davek le na sladke pijače, na čokolado in med pa ne?

Sladkor v sodobni družbi postaja vse večja težava. Poleg naravnih sladkorjev v sadju in mleku se skriva tudi v predelanih živilih – medu, čokoladah, bombonih, raznih pecivih, tortah, sladoledu, pa tudi v mleku, jogurtu, sadni skuti, raznih konzerviranih živilih, kot so koruza, kumarice in marmelade, celo v kečapu, majonezi in solatnih prelivih, ne nazadnje v alkoholnih in brezalkoholnih pijačah.

Zakaj davek le na pijače? Naj bo v takšnem ali drugačnem živilu, prevelika količina sladkorja lahko v telesu povzroči veliko težav, od prevelike telesne teže do sladkorne bolezni. Ker ga skrbi za zdravje državljanov, vsaj tako pravi, je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan v sodelovanju s finančnim in zdravstvenim ministrstvom obudil predlog zakona o davku na sladke pijače.

A zakaj jih skrbijo le pijače, ko pa se sladkor skriva še marsikje drugje?

Ker je zaužiti sladkor v raztopljeni obliki najbolj problematičen, so nam odgovorili z ministrstva. Kot so zapisali, tak sladkor v nekaj minutah preplavi organizem in povzroči neravnovesje, s čimer se sproži izločanje inzulina, ki se ob telesni nedejavnosti kot presežek energije nalaga v maščevje. Prebava in presnova sladkih pijač sta bistveno hitrejši kot na primer piškotov, ki jih je treba prežvečiti.

Pijača ne da občutka, da si karkoli zaužil Podobno nam je pojasnil tudi nutricionist Bojan Knap, dr. med.: "Sladke pijače so težava, ker nimamo občutka, da smo karkoli zaužili. Pijača gre iz želodca zelo hitro v črevo, kjer se takoj absorbira, mi pa smo spet žejni. Pri kosu kruha z medom ali nekaj piškotih imamo vsaj občutek, da imamo nekaj v želodcu."

Z vzgojnega vidika je zato davek morda smiseln, saj so sladke pijače eden glavnih povzročiteljev debelosti pri mladostnikih, pozneje pa sladkorne bolezni, odpovedi ledvic in številni drugi zapleti, pravi Knap.

Temu, da je to pravi pristop k zmanjšanju prehranjenosti otrok, pa bi težko pritrdil. "Očitno pri Slovencih učinkuje le, če jih udariš po žepu," pravi in dodaja, da bi bila bolj kot davek smiselna promocija telesne aktivnosti. "Včasih so se otroci več gibali, če bi se tudi danes toliko, bi se učinek zaužitega sladkorja v krvi vsaj malo izničil, tako pa se ne."

Hkrati opozarja, da bo davek najbolj prizadel socialno šibkejše, ki si ne morejo privoščiti bolj zdrave hrane in se že tako manj gibajo.

Niso le pijače, težava je tudi visokokalorična hrana Ključna razlika med, na primer, čokolado in sladko pijačo je tudi v tem, da pri "čokoladi vsak ve, da uživa sladkor, medtem ko je pri pijačah sladkor prikrit", pa pravi prim. Miro Čokolič, predstojnik oddelka za endokrinologijo in diabetologijo v UKC Maribor.

Kot primer omenja vodo z okusom, za katero veliko ljudi misli, da pijejo vodo s kapljicami limone, v resnici pa so v njej štiri kocke sladkorja.

Težava je, da ljudje od takšnih pijač postajajo odvisni. Kar zadeva mladostnike in debelost, Čokolič opozarja, da to ni le posledica sladkih pijač, temveč tudi visokokalorične hrane, kot so pice, v kombinaciji s telesno neaktivnostjo. "Vse to vodi v debelost, sladkorno bolezen in druge zdravstvene težave," poudarja Čokolič.