Torek, 11. 12. 2018, 20.16
5 let, 4 mesece
Zakaj so pri nas zapleti pri razpisih stara praksa #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,29
3
Medtem ko se na avstrijski strani druga cev Karavank že vrta, si slovenska stran vrta po živcih. Zapletlo se je pri razpisu. Padle so že pričakovane pritožbe, izbrani izvajalec je odletel in zdaj izbirajo drugega. Takšnih primerov smo pri nas imeli že precej, a nas praksa, kot kaže, ni ničesar izučila.
Pritožbe nad izbiro izvajalca so dela zamaknile pri projektu gradnje predora Markovec, vsaj leto dni od razpisa do začetka gradnje je preteklo tudi pri predoru Trojane, močno se je podaljšala še gradnja viadukta Peračica.
V primeru druge cevi karavanškega predora so torej Avstrijci že globoko pod Hruškim vrhom, pri nas se ne dogaja še nič. Zakaj so pri nas zapleti pri razpisih bolj ali manj stara praksa?
"V Sloveniji imamo že dolgo težave s pripravo razpisne dokumentacije, ker se tu določijo natančni pogoji, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati. Deloma krivdo nosijo tudi naročniki, ki v razpisih zahtevajo take formalnosti, ki jih v realnem življenju niti ne razumeš," je to tem, zakaj se pri vsakem razpisu zaplete, pojasnil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Z njim se strinja tudi prvi šef državne revizijske komisije, danes evropski poslanec Igor Šoltes. "Morali bi imeti res dobro pripravljene razpise, razpisne dokumentacije in ponudnike, ki bi se res utemeljeno pritoževali," je povedal Šoltes.
Razpisi prirejeni za določenega izvajalca
Večkrat pridemo tudi do položaja, ko so zaradi takih ali drugačnih razlogov razpisi narejeni točno za določenega izvajalca. "Ni skrivnost, da si naročniki želijo izbrati kake dvorne dobavitelje, s katerimi imajo dobre odnose, ali neka poslovna razmerja," je še dejal Vesel.
Ti se tudi pritožijo, če se nekdo prijavi na razpis, zadosti pogojem in ga je treba izbrati, če je cenejši. Spomnimo samo na banalen primer. Nekdanji predsednik Danilo Türk si je želel prestižno limuzino, na primer znamke Mercedes ali BMW, pa se je na razpisu pojavila še Škoda. Avto je zadostil razpisu in Türk je dobil škodo superb, v kateri naj ne bi sedel niti enkrat. Tu finančne škode za državo ni bilo. Če pa se cenejšega ponudnika izloči, je izbran dražji, obenem pa tudi zamuda podraži naložbo, je to v škodo državljanov.
"Mislim, da potrebujemo resen razgovor o tem, koliko je država talec trga konkurence pri javnih naročilih in koliko so naročniki sami nespretni pri pripravljanju razpisov, ki so včasih, milo rečeno, čudni," je dejal Vesel.
Šoltes je opozoril še na to, da bi bilo treba uvesti možnost pritožbe na odločitev državne revizijske komisije.
3