Zakaj je na slovenskih policah med iz Čila, ne pa domač?

Odgovore, zakaj je treba uvažati med v Slovenijo, kjer sta čebelarska tradicija in kultura zelo bogati, smo iskali pri dveh proizvajalcih medu. Pri največjem, Medexu, in pri Čebelarstvu Ferenčak.

Med iz Čila je dražji od slovenskega

Če ste menili, da je glavni razlog za uvoz medu v Slovenijo cena, se motite. Odkupne cene medu iz tujine so enake slovenskim, med iz Čila pa je celo dražji, pojasnjujejo v Medexu, kjer kot glavni razlog za uvažanje medu navedejo veliko zanimanje za njihove izdelke.

Slovenskega medu je premalo, zato gredo ponj tudi v tujino

Na leto pri Medexu porabijo okoli 700 ton medu, vendar zaradi velikega povpraševanja slovenskega medu ni dovolj. "V Medexu odkupimo ves razpoložljivi slovenski med, vendar pa je med 11.200 čebelarji le 100 profesionalnih čebelarjev, ki ustvarjajo tržne presežke medu. Preostali čebelarji med prodajo ali podarijo svojim sorodnikom in prijateljem," so pojasnili. Največkrat ga prodajo doma.

Pri Medexu kot glavni razlog za uvažanje medu navajajo veliko zanimanje za izdelke. Foto: STA ,

Čebelarji lahko zaslužijo več, če med prodajo sami

Marko Ferenčak je pojasnil, da se številni čebelarji, ki se s čebelarstvom ukvarjajo profesionalno, za prodajo medu Medexu morda ne odločijo, ker lahko pri prodaji doma zaslužijo več, celo do dva evra več na kilogram, kar se pri na primer toni medu zelo pozna.

Vse manj medu tudi zaradi žledoloma in neobičajnega vremena

Razlog za uvoz medu pa ni samo povečano povpraševanje, temveč tudi slabe letine in izguba paše. Pred leti je zaradi mile zime in izmenjujočega toplo-hladnega pomladnega vremena popolnoma zatajila cvetlična in akacijeva paša, pozneje je svoje naredil žledolom, ki je podrl ogromno dreves medonosnih listavcev in iglavcev. Medu je bilo kar 80 odstotkov manj kot leto prej.

Lanska letina medu je znašala le 30 odstotkov običajne letine medu. Ferenčak je ob tem poudaril, da smreka in jelka pravzaprav izginjata iz nižjih leg. Smreka zaradi že omenjenega žledoloma in lubadarja, mlade jelke pa ogroža divjad, ki se z njimi hrani. Pogozdovanje z jelkami in smreko je v nižjih legah v zadnjem obdobju tudi zelo redko.

Od kod Medex uvaža med?

Ferenčaku za svoje podjetje medu ni treba kupovati, ves med je slovenski, pri Medexu pa so primorani med iskati drugje. V Čilu kupujejo cvetlični med, kostanjevega v italijanskih Dolomitih, akacijev med uvažajo iz Madžarske. Da je med, ki ga uvozijo iz tujine, res najvišje kakovosti, dokazujejo z analizami, ki jih opravijo v Sloveniji in Nemčiji. "Za vsak med, pa naj ga kupimo v Sloveniji ali drugje, v Medexu opravimo vrsto analiz, s katerimi preverimo kakovost. Z njimi potrošniku zagotovimo, da z nakupom blagovne znamke Medex res kupi kakovosten in varen med," so dejali.

Tudi slovenski med pošljejo na analize v Nemčijo

Analize vseh čebeljih pridelkov opravljajo v najboljših, svetovno priznanih in akreditiranih laboratorijih. Foto: Getty Images Analize vseh čebeljih pridelkov opravljamo v najboljših, svetovno priznanih in akreditiranih laboratorijih, to so Eurofins, QSI in Intertek v Nemčiji. Nemčija je največji svetovni trg medu, Eurofins, QSI in Intertek pa so največji laboratoriji na področju medu in preostalih čebeljih pridelkov na svetu in opravljajo najzahtevnejše analize medu. Tako zahtevnih analiz, kot jih opravljajo tam, v drugih laboratorijih ne morejo narediti, saj preprosto nimajo zadostnega števila vzorcev, da bi lahko razvili pravilne metode testiranja.

"Med iz tujine je povsem primerljiv s slovenskim"

Za mnenje o medu iz tujine smo prosili tudi Ferenčaka, ta je dejal, da je akacijev med iz Madžarske povsem primerljiv s slovenskim in da je odličen, prav tako je poskusil med iz Južne Amerike, za katerega meni, da je imeniten. Pri tem dodaja, da je poleg paše in čebel za kakovosten med potrebno tudi dobro delo čebelarja, brez tega je lahko tudi povsem slovenski med zanič oziroma slabega okusa.

Je pa mogoče kupiti tudi Medexov med, ki je izključno slovenskega porekla, ta je označen s posebno oznako Zlati panj, medu namreč ne mešajo.

Samozadostni ne bomo več

Podnebne spremembe, naravne nesreče in ujme, lubadar, bolezni čebel … Vse to so razlogi, da je slovenskega medu premalo. Glede na to, da se narava počasi obnavlja, povpraševanja po medu pa je vse več, je nemogoče, da bi bili pri medu samozadostni. Ferenčak je ob tem povedal, da lahko čebelarjem pomagamo tako, kot to že počnejo nekatere slovenske občine, ki so namesto zelenih okrasnih rastlin začele zelene površine zasajevati z medotvornimi drevesnimi vrstami.