Zakaj bi morali cepljenje sprejeti kot vrednoto in dolžnost?

Tako je današnjo novinarsko konferenco o pomenu cepljenja začel strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana Rajko Kenda. Ob tem je dodal, da se zaveda, da manjšega števila ljudi s še tako dobrimi argumenti ne bodo prepričali.

"Nič nenavadnega ni, da imamo ljudje o različnih stvareh različna mnenja, vendar pa se težava pojavi, ko želijo različni pridigarji svoje vere razlagati s pomočjo polresnic, da ne rečem z lažmi, prikrojevanjem in manipulacijami. In žal je veliko rodovitne zemlje, na katero ta semena padejo," še meni Kenda.

S cepljenjem ne zaščitimo le sebe, temveč tudi druge Cepljenje po mnenju strokovnjakov dokazano zaščiti pred nalezljivimi boleznimi in brez tega jih ne bi mogli popolnoma zaustaviti niti z ustrezno higieno, prav tako pa ne bi mogli z ustrezno prehrano pridobiti imunosti. Ker je v Sloveniji visok delež cepljenih otrok, nekaterih nalezljivih bolezni ne poznamo več ali pa se je njihovo število zelo omejilo. Tako ne poznamo več otroške paralize, zaradi katere so bili včasih oboleli otroci priključeni na dihalne naprave, ker so imeli paralizo dihalnih mišic, prav tako ni več otrok, ki bi se dušili zaradi davice, ali otrok, ki bi imeli možgansko okvaro zaradi ošpic.

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Alenka Kraigher, je prepričana, da bi morali vsi cepljenje sprejeti kot vrednoto in dolžnost, saj zaradi visoke precepljenosti prebivalstva v Sloveniji nalezljivih bolezni skoraj ne poznamo več. In hude posledice teh bolezni dokazano preprečujemo s cepljenjem.

To je po njenih besedah namenjeno zlasti zaščiti samega sebe, posredno pa vpliva tudi na zaščito drugih in zaustavitev širjenja nalezljivih bolezni, kar je posebej pomembno za tiste posameznike, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti. "Iz tega izhaja odločitev ustavnega sodišča, ki je presodilo, da nad interes posameznika in načelo prostovoljnosti zdravljenja postavi interes skupnosti. Odškodninsko odgovornost pa je s tem prevzela država," še pojasni Kraigherjeva.

Z upadom precepljenosti se bodo znova pojavile nalezljive bolezni "Nobenega dvoma ni, da se bodo z upadom precepljenosti otrok v populaciji spet pojavile nalezljive bolezni, ki so lahko smrtne ali pa vodijo v težko invalidnost otrok," je med drugim dejal Janez Primožič, svetnik in predsednik Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo.

"Danes mrzlično iščejo zdravilo proti eboli, toda zdravilo bo rešilo le majhen del bolne populacije, cepivo je tisto, ki bo bolezen zajezilo in rešilo večji del populacije. In ne predstavljam si nekoga, ki bi v časopisu objavil, da za ebolo ni treba ne zdravila ne cepljenja," še pove Primožič.

Vodja pedopsihiatričnega oddelka in Centra za avtizem ljubljanske pediatrične klinike Mojca Brecelj Kobe pa je ob tej priložnosti zagotovila, da raziskave doslej povezanosti med vzročnostjo in pojavnostjo avtizma niso dokazale.

Cepiva so varna in imajo zelo malo stranskih učinkov Cepljenje je najboljša primarna preventiva proti nalezljivim boleznim, je prepričana pediatrinja in predstavnica Združenja za pediatrijo v Slovenskem zdravniškem društvu Vesna Plevnik Vodušek. "Cepiva so varna in imajo zelo malo stranskih učinkov, zlasti hudih. Vendar pa se moramo zavedati, da glede na to, da imamo opravka z živim materialom, stoodstotnega jamstva ni. Torej ni cepiva, ki bi bilo povsem varno in učinkovito pri vsakem posameznem otroku."

Ob tem je opozorila na dogodek v Nemčiji v zvezi s cepljenjem, ki se je zgodil pred približno osmimi leti, ko je na nekaterih območjih v tej državi, kjer so se odločili, da ne bodo več cepili proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, izbruhnila velika epidemija ošpic. Po njenih besedah je bil položaj zelo resen in so se takoj vrnili k cepljenju.

Uporaba varnostnega pasu je obvezna, čeprav je včasih lahko tudi škodljiva Marko Pokorn z oddelka za otroke na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je dejal, da je dilema cepiti ali ne pravzaprav dilema med strahom pred nalezljivo boleznijo oziroma strahom pred neželenimi učinki cepljenja.

Glede varnosti cepiv je v razmislek ponudil slikovito primerjavo: uporaba varnostnega pasu v avtu je obvezna, neuporaba pa se kaznuje, saj je dokazano zmanjšana pogostost poškodb in umrljivost, čeprav včasih varnostni pas lahko tudi škoduje.

Da s cepljenjem ne zavarujemo le sebe, temveč tudi druge, je poudarila tudi Nataša Toplak iz službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na ljubljanski pediatrični kliniki, ki je pojasnila, da je tovrstna zaščita pomembna tudi za imunsko ogrožene otroke, ki so v Sloveniji zaradi trenutno zelo dobre precepljenosti varni.