Četrtek, 16. 10. 2014, 16.35
8 let, 7 mesecev
Zakaj bi morali cepljenje sprejeti kot vrednoto in dolžnost?
Tako je današnjo novinarsko konferenco o pomenu cepljenja začel strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana Rajko Kenda. Ob tem je dodal, da se zaveda, da manjšega števila ljudi s še tako dobrimi argumenti ne bodo prepričali.
"Nič nenavadnega ni, da imamo ljudje o različnih stvareh različna mnenja, vendar pa se težava pojavi, ko želijo različni pridigarji svoje vere razlagati s pomočjo polresnic, da ne rečem z lažmi, prikrojevanjem in manipulacijami. In žal je veliko rodovitne zemlje, na katero ta semena padejo," še meni Kenda.
Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Alenka Kraigher, je prepričana, da bi morali vsi cepljenje sprejeti kot vrednoto in dolžnost, saj zaradi visoke precepljenosti prebivalstva v Sloveniji nalezljivih bolezni skoraj ne poznamo več. In hude posledice teh bolezni dokazano preprečujemo s cepljenjem.
To je po njenih besedah namenjeno zlasti zaščiti samega sebe, posredno pa vpliva tudi na zaščito drugih in zaustavitev širjenja nalezljivih bolezni, kar je posebej pomembno za tiste posameznike, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti. "Iz tega izhaja odločitev ustavnega sodišča, ki je presodilo, da nad interes posameznika in načelo prostovoljnosti zdravljenja postavi interes skupnosti. Odškodninsko odgovornost pa je s tem prevzela država," še pojasni Kraigherjeva.
"Danes mrzlično iščejo zdravilo proti eboli, toda zdravilo bo rešilo le majhen del bolne populacije, cepivo je tisto, ki bo bolezen zajezilo in rešilo večji del populacije. In ne predstavljam si nekoga, ki bi v časopisu objavil, da za ebolo ni treba ne zdravila ne cepljenja," še pove Primožič.
Vodja pedopsihiatričnega oddelka in Centra za avtizem ljubljanske pediatrične klinike Mojca Brecelj Kobe pa je ob tej priložnosti zagotovila, da raziskave doslej povezanosti med vzročnostjo in pojavnostjo avtizma niso dokazale.
Ob tem je opozorila na dogodek v Nemčiji v zvezi s cepljenjem, ki se je zgodil pred približno osmimi leti, ko je na nekaterih območjih v tej državi, kjer so se odločili, da ne bodo več cepili proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, izbruhnila velika epidemija ošpic. Po njenih besedah je bil položaj zelo resen in so se takoj vrnili k cepljenju.
Glede varnosti cepiv je v razmislek ponudil slikovito primerjavo: uporaba varnostnega pasu v avtu je obvezna, neuporaba pa se kaznuje, saj je dokazano zmanjšana pogostost poškodb in umrljivost, čeprav včasih varnostni pas lahko tudi škoduje.
Da s cepljenjem ne zavarujemo le sebe, temveč tudi druge, je poudarila tudi Nataša Toplak iz službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na ljubljanski pediatrični kliniki, ki je pojasnila, da je tovrstna zaščita pomembna tudi za imunsko ogrožene otroke, ki so v Sloveniji zaradi trenutno zelo dobre precepljenosti varni.