SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Janša poslal imena ministrov: na seznamu dve presenečenji

10

termometer

Pred dobrimi 15 minutami smo neuradno dobili seznam kandidatov za ministre v 14. slovenski vladi, ki ga je v državni zbor vložil mandatar Janez Janša. Na njem je 16 kandidatov in kandidatk iz koalicijskih strank SDS, SMC, NSi in DeSUS. Med imeni sta dve presenečenji.

Janez Moškrič Novice Janša iz parlamenta na vlado, kdo je novi poslanec?

Nova koalicija v sestavi SDS, SMC, NSi in DeSUS je objavila 16 ministrskih imen. Sedem jih pripada največji stranki SDS, SMC jih ima štiri, NSi tri in DeSUS dva.

Med presenečenja lahko štejemo kandidata za ministra za javno upravo iz kvote SMC Boštjana Koritnika in kandidatko za vodenje urada za Slovence v zamejstvu Heleno Jaklitsch.

Koritnik je tajnik ljubljanske pravne fakultete, Jaklitscheva pa je zgodovinarka in publicistka ter spada v kvoto SDS.

SDS
Vasko Simoniti – ministrstvo za kulturo
Anže Logar – ministrstvo za zunanje zadeve
Aleš Hojs – ministrstvo za notranje zadeve
Zvonko Černač – služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Andrej Vizjak – ministrstvo za okolje in prostor
Helena Jaklitsch – urad za Slovence v zamejstvu in po svetu
Andrej Šircelj – ministrstvo za finance

SMC
Simona Kustec – ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Zdravko Počivalšek – ministrstvo za gospodarstvo
Lilijana Kozlovič – ministrstvo za pravosodje
Boštjan Koritnik – ministrstvo za javno upravo

NSi
Jernej Vrtovec – ministrstvo za infrastrukturo
Matej Tonin – ministrstvo za obrambo
Janez Cigler Kralj – ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

DeSUS
Aleksandra Pivec – ministrstvo za kmetijstvo
Tomaž Gantar – ministrstvo za zdravje
Janez Janša Novice Janša o koronavirusu: Panika ne koristi, ljudje morajo imeti točne informacije

Zorčič v četrtek potrjen za predsednika državnega zbora

V četrtek je strankam nove koalicije že uspelo s kadrovsko potezo imenovanja predsednika državnega zbora. Dosedanji vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je bil na tajnem glasovanju izvoljen z 48 glasovi za in 29 proti. Zorčiča je na mesto predsednika parlamenta v skladu s koalicijsko pogodbo predlagalo 48 poslancev nove koalicije SDS, SMC, NSi in DeSUS. Še pred glasovanjem so mu podporo izrekli tudi poslanci SNS in poslanca obeh manjšin. Glasovanje sicer te napovedane podpore ne odraža.

Predstavitev kandidatov za ministre

Aleš Hojs (kandidat za ministra za notranje zadeve): 58-letni gradbeni inženir je politično pot začel v stranki SKD, po združitvi SLS in SKD in poznejši ustanovitvi NSi pa jo nadaljeval v slednji. Leta 2011 je na parlamentarnih volitvah kandidiral na listi te stranke, leta 2012 pa prevzel vodenje ministrstva za obrambo v drugi vlade Janeza Janše. Leta 2016 so ga iz NSi izključili, ker naj bi škodil ugledu stranke, na parlamentarnih volitvah 2018 pa je kandidiral na listi SDS. Je predsednik odbora za obrambo pri strokovnem svetu SDS, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in direktor Nove24TV.

Anže Logar (kandidat za ministra za zunanje zadeve: Rojen je leta 1976, leta 2016 je doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2003 se je zaposlil v Evropskem parlamentu kot svetovalec v poslanski skupini Evropske ljudske stranke. V obeh vladah Janeza Janše je bil direktor vladnega urada za komuniciranje. Med predsedovanjem Slovenije Svetu EU leta 2008 je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. Je poslanec državnega zbora, vodi komisijo za nadzor javnih financ. V DZ je bil prvič izvoljen leta 2014. Jeseni 2018 je kandidiral za župana mestne občine Ljubljana.

Matej Tonin (kandidat za ministra za obrambo): 36-letni politolog je politično aktiven vse od vključitve v NSi leta 2001. Med letoma 2007 in 2008 je bil zaposlen v DZ kot svetovalec za področje odnosov z javnostmi, nato pa ustanovil svoje podjetje. Konec leta 2010 je bil izvoljen za podpredsednika NSi, leta 2011 pa za poslanca. V DZ je bil izvoljen tudi leta 2014, v obeh mandatih je vodil poslansko skupino NSi. Leta 2018, ko se je Ljudmila Novak poslovila s funkcije predsednice NSi, jo nasledil tem položaju. Istega leta je bil znova izvoljen za poslanca in na ustanovni seji postal predsednik DZ. S funkcije je odstopil po dveh mesecih, po oblikovanju manjšinske vlade, kot poslanec pa je prevzel vodenje komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Andrej Šircelj (kandidat za ministra za finance): Poklicno pot je začel kot učitelj na Srednji ekonomski šoli v Ljubljani, pozneje pa je deloval v zasebnem sektorju na področju davčnega in poslovnega svetovanja. Ministrstvo za finance je 61-letni Šircelj spoznal že leta 2006, ko ga je takratna Janševa vlada imenovala za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade z mandatom na finančnem ministrstvu. Trenutno je že tretji mandat poslanec DZ - prvič je bil na listi SDS izvoljen na volitvah leta 2011. V ospredju njegovega dela v DZ so predvsem javne finance. Februarja 2013 ga je vlada imenovala za enega od štirih začasnih neizvršnih direktorjev DUTB, kjer pa se je obdržal le do septembra istega leta, ko ga je zaradi nezdružljivosti funkcije s poslanskim mandatom s položaja v DUTB razrešila vlada Alenke Bratušek.

Janez Cigler Kralj (kandidat za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti): 41-letni univerzitetni diplomirani politolog se je leta 2006 zaposlil v DZ kot strokovni sodelavec za odnose z javnostjo v poslanski skupini NSi. Leta 2008 je nato začel delati v okviru medijske mreže Infonet media, leta 2010 pa poklicno pot nadaljeval na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. Od 2012 je spet zaposlen kot strokovni sodelavec v poslanski skupini NSi. V stranki so pojasnili, da se vsa leta ukvarja s področjem dela, družine, socialnih zadev in invalidov. Od 2015 vodi tudi Združenje delavcev NSi in v okviru tega po navedbah stranke redno sodeluje s socialnimi partnerji iz Slovenije in EU.
Zdravko Počivalšek (kandidat za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo): Resor bo vodil že v tretji vladi zapored. Iz gospodarstva, med drugim je vodil Mlekarno Celeia in veliko turistično podjetje Terme Olimia, se je 62-letni inženir agronomije v politiko podal leta 2014, ko se je priključil vladi Mira Cerarja. Na položaju se je nato ohranil tudi v vladi Marjana Šarca, vmes pa je lani jeseni od Cerarja prevzel tudi vodenje stranke SMC. Poudarek je pri svojem delu med drugim dal razvoju in konsolidaciji slovenskega turizma, podpori domačim in tujim neposrednim naložbam ter reševanju zagate glede usode Mercatorja po finančnem zlomu Agrokorja. Po prevzemu vodenja SMC se je profiliral kot nekdo, ki nima zadržkov do preseganja zakoreninjenih delitev v slovenski politiki.

Tomaž Gantar (kandidat za ministra za zdravje): Tomaž Gantar je 60-letni zdravnik urolog, ki bo drugič postal minister za zdravje. To funkcijo je opravljal že v vladah Janeza Janše in Alenke Bratušek med februarjem 2012 in novembrom 2014, ko je odstopil zaradi nezmožnosti sprejetja zdravstvene reforme v takratni koaliciji. Naslednji mandat je vodil odbor DZ za zdravstvo, na lokalnih volitvah 2018 se mu je županski stol v Piranu presenetljivo izmaknil. Župan Pirana je bil med leti 2006 in 2010, med leti 2000 in 2004 pa direktor izolske bolnišnice.

Andrej Vizjak (kandidat za ministra za okolje in prostor): 55-letni magister elektrotehnike že ima ministrske izkušnje. V obdobju od 2004 do 2008 je bil minister za gospodarstvo v prvi vladi Janeza Janše, v času druge Janševe vlade v obdobju od 2012 do 2013 pa je bil minister za delo, družino in socialne zadeve. V letih od 2002 do 2004 je bil župan Občine Brežice. Delal je v podjetju Litostroj, nato na Institutu Jožef Stefan, leta 1994 pa se je zaposlil na krškem inšpektoratu za delo. Leta 2000 je bil imenovan za državnega sekretarja za zaposlovanje na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. V dveh mandatih je opravljal delo poslanca državnega zbora, bil je tudi vodja poslanske skupine SDS. Trenutno je zaposlen v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).

Jernej Vrtovec (kandidat za ministra za infrastrukturo): 34-letni poslanec NSi, diplomirani teolog iz Vipavske doline, je politično pot začel leta 2003, ko se je včlanil v NSi in postal aktiven na lokalni ravni. Nato je prevzel funkcijo generalnega sekretarja podmladka NSi, nato pa od 2009 do 2015 podmladek stranke tudi vodil. Bil je tudi predstavnik NSi za odnose z javnostmi. V DZ je bil prvič izvoljen leta 2014. Dve leti pozneje je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla njegova knjiga z naslovom Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije. Vrtovec je od začetka lanskega leta vodil preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB.

Lilijana Kozlovič (kandidatka za ministrico za pravosodje): Magistra pravnih znanosti, rojena leta 1962, od lanskega leta vodi Agencijo RS za okolje, sprva kot vršilka dolžnosti, od novembra pa s polnim mandatom. Je nekdanja policijska uslužbenka, pred vstopom v politiko leta 2014 pa je bila devet let načelnica koprske upravne enote. Na volitvah 2014 je bila izvoljena za poslanko SMC, leta 2016 pa je postala generalna sekretarka vlade Mira Cerarja. Bila je tudi podpredsednica SMC in uradna govornica stranke. Delovala je tudi kot svetovalka zagovornika načela enakosti.

Simona Kustec (kandidatka za ministrico za izobraževanje, znanost in šport: Doktorica politoloških znanosti, rojena 1976, je redna profesorica in raziskovalka na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, na katedri za analizo politik in javno upravo ter v centru za analizo politik in javno upravo. Deluje tudi na Mednarodni univerzi v Benetkah. Leta 2014 se vključila v stranko SMC in postala njena podpredsednica. Na državnozborskih volitvah leta 2014 je bila izvoljena za poslanko, nato pa postala vodja poslanske skupine SMC. Pred volitvami leta 2018 se je umaknila iz politike in se vrnila v akademske vode.

Aleksandra Pivec (kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): 47-letna kemijska tehnologinja je kmetijski resor vodila že v vladi Marjana Šarca, kamor se je zavihtela z mesta državne sekretarke v uradu vlada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Njeno delo v Šarčevi vladi je zasenčila afera SRIPT, ki pa ji očitno ni škodovala, saj je januarja letos na kongresu stranke DeSUS premagala dolgoletnega predsednika Karla Erjavca in prevzela vodenje stranke. Ob prevzemu mandata v Šarčevi vladi je Pivčeva napovedala, da bo prednost med drugim namenila zagotavljanju varne hrane, odzivu na podnebne spremembe in pripravi na prihodnjo finančno perspektivo. Pivčeva je sicer poklicno pot začela kot mlada raziskovalka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter kot strokovna raziskovalna sodelavka v ZRS Bistra Ptuj. Doktorirala je s področja kemijskega inženirstva.

Boštjan Koritnik (kandidat za ministra za javno upravo: 40-letni tajnik in asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je tudi generalni sekretar Zveze društev pravnikov Slovenije ter urednik znanstvenih revij Pravnik in Javna uprava. Leta 2006 se je zaposlil pri GV Založbi, kjer je najprej delal kot novinar revije Pravna praksa, nato kot urednik iste revije in hišni pravnik založbe, leta 2010 je bil imenovan za direktorja in odgovornega urednika GV Založbe, po pripojitvi k družbi IUS Software pa je bil njen sodirektor do začetka leta 2015.

Vasko Simoniti (kandidat za ministra za kulturo): Rojen leta 1951 v Ljubljani. Leta 1977 je diplomiral, leta 1989 pa še doktoriral na oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete. Na tem oddelku se je leta 1981 tudi začela njegova akademska pot, kjer je nato do upokojitve kot izredni in redni profesor poučeval zgodovino novega veka. Je avtor več strokovnih člankov in del. Med drugim znanstvene monografije Fanfare nasilja (2003) in Slovenska zgodovina do razsvetljenstva (1995) skupaj s Petrom Štihom, z Dragom Jančarjem pa je pripravil razstavo in zbornik Temna stran meseca (1998). V politiko je aktivno vstopil leta 2000. Leta 2004 je bil med ustanovitelji Zbora za republiko, v prvi Janševi vladi (2004-2008) pa je bil minister za kulturo. Je predsednik odbora za kulturo pri strokovnem svetu SDS.

Zvonko Černač (kandidat za ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko): V vladno službo za kohezijo prihaja iz DZ, kjer je z nekaj prekinitvami poslanec že od leta 2004. Vmes je bil leta 2012 v času druge Janševe vlade minister za infrastrukturo in prostor, ko je med drugim sprožil odstranjevanje cestninskih postaj na avtocestah. Po odhodu DL iz vlade je bil kratek čas pristojen tudi za resor za pravosodje in javno upravo. Po poklicu je pravnik, prvo zaposlitev je danes 57-letni diplomant Pravne fakultete v Ljubljani našel v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, zaposlen je bil tudi na Občini Postojna, v Postojnski jami, Kobilarni Lipica in na Stanovanjskem skladu občine Postojna.

Helena Jaklitsch (kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu): Zgodovinarka in publicistka, rojena leta 1977, je doktorirala na oddelku za zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti. Od leta 2005 do 2014 je bila zaposlena na ministrstvu za pravosodje. V času priprav in predsedovanja Slovenije Svetu EU je bila vodja projektne skupine za operativno vodenje logističnih priprav. Od leta 2014 je zaposlena na ministrstvu za kulturo, sprva v službi za slovenski jezik, nato pa v direktoratu za ustvarjalnost. STA

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 31
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin