Četrtek, 30. 4. 2020, 10.43
4 leta, 6 mesecev
Še dve žrtvi. Beovićeva: Epidemije ne bo konec še kakšno leto. #video
V sredo so v Sloveniji opravili 1.252 testov na okužbo z novim koronavirusom in potrdili še 11 novih okužb, skupaj 1.429. Umrla sta še dva bolnika z boleznijo covid-19, skupaj do zdaj 91. Bojana Beović, vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje, je dejala, da na konec epidemije še kakšno leto ne računajo. To se bo po njenih besedah zgodilo šele po dostopnem cepivu.
-
17:40
V NUK prvi dan po ponovnem odprtju zabeležili nekaj obiska
Po marčevskem zaprtju v sklopu vladnih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa je danes vrata za uporabnike med 9. in 15. uro ponovno odprla Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Kot je za STA povedal Žiga Cerkvenik iz NUK, so danes izposodili okoli 70 knjig, knjižnico je obiskalo 18 uporabnikov.
Današnji obisk po Cerkvenikovih besedah kaže na to, da so neke urgentne potrebe vendarle bile. Od 4. maja dalje bo NUK odprt od 9. do 18. ure, ob sobotah med 9. in 14. uro. STA
-
17:28
DZ podprl predloge sklepov o nedopustnosti referendumov na tri protikoronske zakone
Državni zbor je na izredni seji podprl vladne predloge sklepov o nedopustnosti referendumov na tri protikoronske zakone. Opozicijske LMŠ, Levica, SD in SAB z očitki glede demokratičnosti ter opozorili, da so v zakonih tudi vsebine, ki niso nujne za obvladovanje epidemije, predlogov niso podprli oz. so glasovanje o dveh sklepih celo obstruirali. STA
-
17:05
Škofje z obširnimi navodili za vernike pred odprtjem cerkev
Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je na seji stalnega sveta sprejela ukrep za ponovno vzpostavitev javnega bogoslužja ter podala priporočila za svoje vernike, ki se jih bodo morali držati od ponovnega odprtja cerkev od ponedeljka, 4. maja vse do preklica.
Da bi preprečili širjenje epidemije in ohranili zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva škofje določajo, da svete maše župniki in duhovniki obhajajo z verniki pod pogoji, da so ti v prvi vrsti zdravi, nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
"Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim osebam priporočamo, da še naprej svete maše spremljajo po televiziji, radiu ali spletu, saj je to zaradi njihovega zdravstvenega stanja najvarneje," so sporočili v sklopu navodil na spletni strani Katoliške cerkve.
V cerkvi mora vsak vernik nositi predpisano zaščitno opremo, pred vstopom v cerkev pa si morajo verniki razkužiti roke, blagoslovljena voda pa mora biti odstranjena. Verniki lahko sveto obhajilo prejmejo le na roko brez drugih izjem.
Razdalja med verniki mora v klopeh ostati najmanj 1,5 metra, vsaka druga vrsta pa mora biti prazna, pri čemer omejitve ne veljajo za predstavnike istega gospodinjstva. V cerkvi ali drugem zaprtem prostoru je lahko naenkrat največ toliko oseb, kolikor jih prostor lahko sprejme ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra, ki mora biti upoštevana pri vseh opravilih vključno s prihodom in odhodom iz cerkve.
V bolnišnicah je 63 bolnikov, kar je deset manj kot dan pred tem. Na intenzivni negi se zdravi 22 bolnikov, trije manj kot dan prej. V domačo oskrbo so včeraj odpustili tri osebe, je na spletu objavila vlada.
V UKC Ljubljana je hospitaliziranih osem bolnikov manj kot dan pred tem, skupno pa 22, od tega jih devet potrebuje intenzivno zdravljenje. V UKC Maribor se številka ni spremenila (hospitaliziranih 26 bolnikov, devet na intenzivni negi), v celjski bolnišnici pa je hospitaliziranih sedem bolnikov.
Več okužb potrjenih pri ženskah
Doslej so opravili 52.948 testiranj. Med 1429 okuženimi je 633 moških in 796 žensk. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je med zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci okužba potrjena pri 295 osebah. V domovih starejših občanov so okužbo potrdili pri 443 osebah, od teh je 310 oskrbovancev.
V nacionalni raziskavi o razširjenosti covid-19 je bilo do 29. aprila izvedenih skupno 1.252 testiranj, samo včeraj pa 29 testiranj. Pri eni osebi (skupno) je bila potrjena okužba. Povabilo v raziskavo je po zadnjih podatkih sprejelo 1.370 ljudi, odvzeli pa so 1.291 vzorcev.
Bojana Beović, vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje.
V primerjavi s sosednjimi pokrajinami smo zelo uspešni
V Sloveniji imamo občutek, da se epidemija končuje in da je vse hudo za nami, je uvodoma povedala vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović.
Veseli jo, da je teh radikalnih ukrepov konec, a jo skrbi, kakšno bo naše življenje v prihodnje, ali se bomo lahko navadili živeti na nov način in epidemijo držali pod nadzorom.
V prihodnjih dneh se sproščajo številni omejevalni ukrepi. S strokovnega stališča je zdaj smiselno to stanje opazovati 14 dni, nato pa se lahko odločimo za sprostitev še kakšnih ukrepov, je dejala.
Če primerjamo položaj v Sloveniji s položajem v Lombardiji in Furlaniji - Julijski krajini, vidimo, da smo pri nas prihranili precej življenj. Smrtnost je bila v Lobardiji in Furlaniji bistveno večja kot pri nas. Za to smo zaslužni vsi, vsak od nas, ki mu je uspelo, da okužbe ni prenesel naprej, je povedala.
Potek epidemije je odvisen od našega obnašanja
Kot je dodala, bo v Sloveniji umrlo še nekaj ljudi, ki so zdaj bolni in v slabem stanju, tudi zaradi svojih osnovnih bolezni in starosti. V celoti pa se bo epidemija umirila, če novih primerov ne bomo vnesli od zunaj in če se bo okužba v povprečju z enega človeka prenesla le na polovico človeka. Seveda pa je to stanje, ki smo ga vzdrževali z radikalnimi ukrepi, ki jih moramo zdaj nadomestiti z lastnim obnašanjem. Tveganja se moramo zavedati sami. Na obiske ne hodite bolni, pozanimajte se, kakšno je zdravstveno stanje. Ko ste na obisku, sedite in stojte na varni razdalji (1,5 metra ali dva metra), umivajte si roke in pazite na higieno kašlja.
Če se stanje le malo poslabša, na tisto, ki je bilo recimo konec marca, lahko v septembru pričakujemo bistveno povečanje potreb po bolnišničnem zdravljenju: okoli 50 postelj na intenzivnih oddelkih, tudi smrtnost bi se precej povečala. Če pa nam epidemija ponovno uide iz rok, je septembra mogoča za Slovenijo neobvladljiva situacija: bistveno preveč bolnikov, da bi jih lahko obravnavali v bolnišnicah, in bistveno preveč na oddelkih za intenzivno zdravljenje, je pojasnila Beovićeva.
Epidemije še kakšno leto ne bo konec
Beovićeva je dejala, da bomo lahko o koncu epidemije govorili takrat, ko bo na voljo cepivo in bo to dostopno najširši skupnosti. Res majhno je upanje, da se bo virus nehal prenašati, da se bo toliko spremenil. A na konec epidemije še kakšno leto ne moremo računati.
Še posebej moramo biti pozorni na domove za ostarele
Zavedati se moramo tudi nerešenih težav, ki so v Sloveniji prisotne še iz časa pred epidemijo. Socialnovarstveni zavodi so še vedno potencialna žarišča okužbe. Potrebujemo njihovo ukrepanje skladno z izdanimi navodili, ustrezno financiranje, močnejše zdravstvene službe. Dodala je, da je treba spremljati širjenje okužb in ustrezno omejiti stike okuženih. Če želimo odkriti vse stike, potrebujemo telefonske aplikacije, ki jih postopoma uvajajo evropske države.
Video: Planet TV
Tudi glede obiskov v domovih za starejše se resno pogovarjajo, ti bi se lahko sprostili takoj, a bo pri tem treba upoštevati stroga navodila. Obisk bo mogoč ob predhodni najavi, vsak posameznik bo moral zagotoviti, da je zdrav, obiski bodo morali upoštevati distanco, uporabo mask, umivanje rok.
V hudem valu nam tudi večje število respiratorjev ne bo pomagalo
V Sloveniji imamo sorazmerno slabo bolnišnično infrastrukturo, saj imamo zelo malo enoposteljnih sob (smo država, ki ima skoraj najmanj enoposteljnih sob v Evropi), v večposteljnih sobah pa se okužba bolj širi. Na drugi strani primanjkuje kadra, saj nam v hujšem valu tudi večje število respiratorjev ne bo pomagalo. Razlog za visoko smrtnost v nekaterih državah je tudi to, da oskrba ni bila optimalna.
V kratkem bodo začeli delati tudi zobozdravniki
O odprtju zobozdravstvenih ambulant je Beovićeva dejala, da se pri zobozdravstvenih posegih tvori aerosol, ki je zelo učinkovit način prenosa virusa. Navodila se še strokovno usklajujejo in pričakujejo, da bo zobozdravstvena dejavnost v zelo kratkem času začela znova delovati, a z več zaščite in počasnejšim delom.
34