Petek, 21. 9. 2018, 17.05
5 let, 6 mesecev
Začetek gradnje nove stavbe NUK ostaja neznanka
V 30 letih porabili 30 milijonov evrov, nove knjižnice pa še vedno ni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,09
4
Stanje projekta NUK II je nespremenjeno že vse od leta 2014, ko je bila končana idejna faza projekta. Nadaljevanje je odvisno od zagotovitve finančnih virov.
V središču Ljubljane, kjer so že pred 30 leti načrtovali gradnjo nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II), je še vedno le parkirišče. Kje se zatika, koliko denarja je bilo porabljenega in kdaj bi se lahko začela gradnja 50 milijonov evrov vrednega projekta?
Prvi razpis za gradnjo objekta NUK II je bil objavljen že davnega leta 1987, a se izvedba dlje od idejnega projekta skorajda ni premaknila. Leta 1994 je državni zbor celo sprejel zakon o izgradnji univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki je za operativno-tehnično izvedbo investicije ter za vse pravne posle v zvezi s tem pooblastil ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Štiri leta kasneje bi moral NUK II odpreti vrata obiskovalcem.
Medtem ko je trenutna investicijska vrednost projekta ocenjena na 50 milijonov evrov, je bilo v sklopu dozdajšnjih prizadevanj po revalorizirani oceni porabljenih že okoli 30 milijonov evrov, so nam sporočili z direktorata za investicije na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Večina denarja za nakup zemljišč in obnovo starega NUK
Ob tem pojasnjujejo, da so bila sredstva v treh desetletjih v večjem delu porabljena za pridobitev nepremičnin oziroma zemljišč za gradnjo ter prenovo obstoječe Plečnikove stavbe NUK, za arheološke raziskave ter najemnine s postopnim odkupom poslovnih in skladiščnih prostorov.
Na direktoratu za investicije ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ne vedo, s katerimi sredstvi bo predvidoma financirana gradnja.
"Skupna vrednost 'upravičene porabe' znaša okoli 75 odstotkov celotnih porabljenih sredstev od leta 1989. To je strošek, ki ga ne bo treba ponovno plačati v primeru novega projekta NUK II," pojasnjujejo na direktoratu.
V Cerarjevem mandatu niso naredili ničesar
Stanje projekta NUK II je nespremenjeno že vse od leta 2014, ko je bila končana idejna faza projekta. Nadaljevanje je odvisno od zagotovitve finančnih virov. Kdaj bodo zagotovljena in kdaj bi se lahko začela gradnja, v tem trenutku še ni znano.
Na direktoratu niti ne vedo, s katerimi sredstvi bo predvidoma financirana gradnja. So si pa po zatrjevanju ministrstva vseskozi prizadevali zagotoviti sredstva iz evropskih strukturnih skladov.
"Vendar sprejet operativni program za obdobje 2014-2020 ne vključuje možnosti financiranja takšnih infrastrukturnih projektov, zato si prizadevamo projekt NUK II vključiti v vladni predlog nacionalnih naložb v kulturno infrastrukturo v okviru investicijske iniciative Evropske komisije (EFSI) oziroma kak drug primeren finančni mehanizem za realizacijo naložbe," pravijo na direktoratu.
Bo Šarčeva vlada vendarle začela graditi?
Po njihovih navedbah je pomembno, da država omenjeni investicijski projekt prepozna kot projekt nacionalnega pomena in zagotovi vire financiranja. A kdaj bi to lahko bilo, ni znano.
Kot zatrjujejo na ministrstvu za kulturo, si v okviru svojih možnosti in pristojnosti prizadevajo za prepoznavnost razvojnega potenciala projekta, njegov pomen ter multiplikativni učinek v znanosti, kulturi in gospodarstvu. Vseskozi si prizadevajo za ustvarjanje pravnih, procesnih in finančnih predpostavk za novo stavbo NUK II. Zavedajo se, da je zagotovitev arhitekturne, oblikovne, vsebinske in funkcionalne ureditve prostorov z ustrezno informacijsko in tehnološko podporo korak k družbi znanja in odraz razvojne naravnanosti Slovenije.
Zakon o kulturnem evru naj bi NUK II uvrstil med prioritete
Novi kulturni minister Dejan Prešiček projekt gradnje NUK II prepoznava kot nujen projekt nacionalnega pomena.
"Minister Dejan Prešiček projekt gradnje NUK II nedvomno prepoznava kot nujen projekt nacionalnega pomena in si bo prizadeval, da bi projekt kot tak prepoznala tudi vlada Republike Slovenije ter čim prej zagotovila ustrezne vire financiranja," napovedujejo na kulturnem ministrstvu.
Da gre za pomemben projekt nacionalnega pomena, je že v prejšnjem mandatu vlade Alenke Bratušek menil zdajšnji šolski minister Jernej Pikalo. "Minister Pikalo se bo zavzemal za to, da se projekt nadaljuje in tudi realizira," so odgovorili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Ponavljajo, da je dinamika realizacije odvisna zlasti od financiranja. "Predlog zakona o kulturnem evru, ki ga pripravljajo na ministrstvu za kulturo, bo predvidoma uvrstil NUK II med prioritete, kar bo omogočilo nadaljevanje projekta," napovedujejo.
4