Četrtek, 23. 6. 2022, 13.37
1 leto, 10 mesecev
Za vrhovno sodnico že drugič kandidira sodnica s sporno preteklostjo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,28
22
Sodni svet bo danes opravil razgovor z višjo sodnico Stanko Živič, ki že drugič kandidira za sodnico vrhovnega sodišča na kazenskem oddelku. Če bo o primernosti njene kandidature odločil pozitivno, jo bo predlagal v izvolitev državnemu zboru. Nič nenavadnega, če ne bi bilo sporno njeno odločanje v več sodnih primerih, s katerim je kršila človekove pravice. Na tnalu sodnega sveta bo tudi kandidatura sodnika Aleksandra Karakaša, ki so ga poslanci DZ zavrnili že dvakrat.
Stanka Živič je sodnica višjega sodišča v Ljubljani, ki je pred leti potrdila obsodilno sodbo Milanu Trivkoviću zaradi domnevnega sodelovanja pri ugrabitvi Zorice Škrbič in ga po krivem poslala v zapor za več kot pet let. Po vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče je to po treh letih odločilo, da se Trivkovića oprosti obtožb.
Živičeva se je v sodno zgodovino vpisala tudi z nenavadno odločitvijo v procesu proti duhovniku Franciju Klopčiču. Ta je bil leta 2012 obtožen spolne zlorabe deklice, ki naj bi se zgodila osem let prej.
Župnik iz Preske ni sprejel ponudbe tožilstva za poravnavo za milejšo kazen in je vztrajal, da je nedolžen. Prvostopenjsko sodišče je župnika tudi oprostilo. A višje sodišče, kjer je bila sodnica poročevalka Živičeva, je brez obravnave po istih dokazih oprostilno sodbo na kabinetni seji spremenilo v večletno zaporno kazen. Vrhovno sodišče je to odločitev pozneje razveljavilo zaradi kardinalnih napak v postopku in zahtevalo novo sojenje pred povsem spremenjenim senatom. Kršeno je bilo načelo neposrednosti in kontradiktornosti, so odločili.
Podobno nenavadno naj bi bilo sojenje sodnice Živičeve tudi v primeru Novič, kjer je bila tudi poročevalka. V tistem primeru je senat, v katerem je bila Živičeva, zavrnil pritožbo zagovornikov Milka Noviča, da decembra 2014 na Viču v Ljubljani pred lokalom Via Bona z dvema streloma v glavo ni pokončal Janka Jamnika, obtoženemu pa podaljšal pripor. Vrhovno sodišče je pozneje razveljavilo te sodbe in zahtevalo ponovno sojenje.
Živičeva naj bi se nenavadno odločila še v nekaj drugih zadevah.
Sodni svet ostaja skrivnosten
Na sodni svet smo zato naslovili vprašanja, kako komentirajo dejstvo, da so Živičevi v zadnjih treh letih "zminirali" dve sodbi zaradi kršitve človekovih pravic, in kako bo zaradi tega lahko dobro in pošteno opravljala delo vrhovne sodnice. Eksplicitnim odgovorom so se izognili. Potrdili so le, da bodo na današnji seji opravili razgovore z vsemi prijavljenimi kandidati za dve mesti vrhovnih sodnikov na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča. "Razkritje podatkov o prijavljenih kandidatih pred zaključkom postopka bi utegnilo škodovati izvedbi postopka, zato vam jih glede na stanje postopka ne moremo posredovati," so odgovorili na vprašanje, ali je Živičeva še kandidatka za mesto vrhovne sodnice.
Dodali so, da bodo o odločitvi, ki jo bo sodni svet sprejel na današnji seji, javnost obvestili prek zapisnika, ki bo prihodnji teden objavljen na spletni strani sodnega sveta.
Karakaš v kandidaturo še tretjič
Karakaš je pred šestimi leti prvič "padel" po zapletu, ko so poslanci DZ v mandatno-volilni komisiji zahtevali pojasnila sodnega sveta o ravnanju tega sodnika, ko je na višjem sodišču v Mariboru sodeloval pri sojenju Francu Kanglerju na zaporno kazen v primeru dodelitve stanovanja Karin Ježovita. Kanglerja so obsodili za natančno toliko, da mu je leva večina v državnem svetu lahko odvzela mandat. Pogoj, da je mogoče odvzeti mandat, je najmanj pol leta zaporne kazni.
Karakašu ni uspelo niti lani, ko je SDS ocenila, da je Kanglerju kršil človekove pravice, saj je potrdil sodbo, ki jo je vrhovno sodišče pozneje razveljavilo. Proti so glasovali v takratnih koalicijskih SDS, NSi in SMC, pa tudi v SNS in oba poslanca narodnih skupnosti.
22