V noči na nedeljo bomo znova premaknili urine kazalce, tokrat za uro nazaj. Ob spremembi časa pa se bodo spet pojavile dileme o smiselnosti tega početja.
Prestavljanje ure se dogaja zaradi evropske direktive o ureditvi poletnega časa. Ta se začne zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri po srednjeevropskem času, tako da se ura prestavi za eno uro naprej, poletni čas pa se konča zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri po poletnem času, ko se ura prestavi za eno uro nazaj.
Jutro najprimerneje za umsko delo, večer za socialne stike Zakaj je torej premikanje urinih kazalcev (ne)smiselno in kako lahko vpliva na človeka? Kot pojasnjuje dr. Vito Starc iz Inštituta za fiziologijo pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, je delovanje biološke ure pri večini živih bitij, tudi pri človeku, koristna prilagoditev na spreminjanje dneva in noči, torej svetlobe in teme na Zemlji. "V možganih imamo uro, ki ima t.i. cirkadiani ritem, ta se spreminja z dnevom in nočjo. Temu ritmu sledi tudi ritem pripravljenosti za delo: zjutraj, kakšni dve uri po tem, ko se zbudimo, smo najbolj sposobni za umsko delo, proti večeru za mišično delo, ko je telesna temperatura najvišja, zvečer pa najbolje vzpostavljamo socialne stike.
Premik ure koristen za tiste, ki živijo z naravo Na geografski širini, kjer živimo, se dan poleti daljša, pozimi pa krajša, s tem pa premika naša notranjo uro. Temu se pač ne da izogniti. Na vprašanje, kateri čas, zimski ali poletni, je boljši za človekov bioritem, Starc odgovarja, da s premikom časa iz zimskega v poletnega sledimo biološki uri večine živih bitij, torej tudi pri ljudeh, ki se prilagaja zaradi krajšanja dneva. "Premik ure je koristen za tiste, ki živijo z naravo, torej z dnevom in nočjo. Če želimo začeti dan z dobro pripravljenostjo, je dobro vstajati, ko se zdani. Pozimi je to pozneje, zato imamo krajši dan, poleti pa je to prej, kar prinese daljši dan. Vendar pa vsem jutranjim slavčkom ali nočnim sovam ni mogoče hkrati ugoditi," še poudarja Vito Starc.
Ponavadi se prilagodimo hitro Kot še pravi Starc, je prilagoditev notranje ure razmeroma hitra, na premik za eno uro se prilagodimo že po dveh, največ treh dneh, praktično pa že v enem, tako da v ponedeljek skorajda ne bi več smeli čutiti premika ure.
Kaj pa tisti, ki vendarle imajo nekaj več težav s tem, se pravi, da prilagoditev traja nekoliko dlje, kako lahko ublažijo težave? Starc svetuje, da če vemo, da bomo morali vstati prej, velja že dva, tri dni prej iti kakšno uro prej spat, zvečer pa se ne pripravljati na kakšen zoprn jutranji sestanek, uporabljati močne svetlobe ali pa gledati grozljivk.
MGT: Poletni čas primeren za Slovenijo: Po Starčevem mnenju je ena od mogočih težav premika ure tudi njen vpliv na organizacijo dela in logistiko, ki lahko povzroči precej težav, morda večjih, kot je škoda na zdravju. »V Sloveniji ugotavljamo, da je ureditev poletnega časa glede organizacije dela primerna. Premik delovnega časa zagotavlja večjo učinkovitost, predvsem v poletnem času in pozitivno vpliva na učinkovitost dela zaposlenih, ki delajo na terenu. Ocenjujemo tudi, da ureditev pozitivno vpliva tudi na varnost pri delu«, so nam sporočili iz ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo. Pravijo še, da je Enotna ureditev je pomembna za pravilno delovanje nekaterih sektorjev (transporta, komunikacij in drugih industrijskih sektorjev), namen prestavljanja ure pa je varčevanje z energijo.
Članice EU niso za spremembo direktive o času Evropska komisija je konec decembra 2007 na podlagi poročil držav članic Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru predložila končno poročilo o vplivu določb direktive na delovanje notranjega trga. Komisija je v zaključkih poudarila, da so gospodarski sektorji, ki jih to najbolj zadeva (predvsem kmetijstvo, turizem in promet), vključili poletni čas v svoje dejavnosti in se ne sprašujejo več o razlogih. V prometnem sektorju je uvedba popolne harmonizacije koledarja omogočila odpravo večjih ovir, ki so se pojavljale v preteklosti. Evropska komisija je tudi ocenila, da je sedanja ureditev poletnega časa, ki jo uvaja direktiva o poletnem času, še vedno primerna. Nobena država članica EU namreč ni izrazila želje po ukinitvi poletnega časa ali spremembi določb sedanje direktive, so nam še sporočili iz gospodarskega ministrstva.
2
